Mroži ob obali Velike Britanije. Opazili so jih tudi v Franciji in na Norveškem, čeprav je njihov življenjski prostor bistveno severneje. Ali pa beluge, ki so se znašli v rekah, globoko v Temzi ali Seni.
"Gre za morske sesalce, ki se pojavljajo bodisi izven svojega naravnega areala, območja pojavljanja, ali pa znotraj območja naravnega pojavljanja, vendar v zelo nenavadnih okoliščinah ali na konkretnih čudnih lokacijah," je pojasnil Tilen Genov iz Morigenosa. Anomalij pa je še veliko več, tudi v našem morju so jih zaznali. "Tudi primer kita grbavca pri nas v Sloveniji leta 2009 je bil tak primer, ker kiti grbavci v severnem Jadranu ne živijo."
Ali pa še nedaven primer. Konec lanskega leta so opazili vrsto delfina, ki je sicer bila običajna v našem morju, a je bilo vedenje precej neobičajno. "Gre za primerek te vrste, ki je sam, kar je zelo nenavadno, in ki se nenavadno vede, zadržuje se v pristaniščih, v Luki Koper, pa izolskem mandraču, se pravi zelo blizu človeške aktivnosti," pojasnjuje Genov. Delfinko, šlo je za samico, so poimenovali Ciao in jo skrbno spremljali.
Za te anomalije so deloma krive klimatske spremembe, ki lahko pomenijo izgubo plena. Največkrat pa kar človeško ravnanje, saj so te živali precej občutljive na hrup in onesnaženje.
In kaj storiti v takih primerih? Včasih je potreben fizičen premik živali, v skrajnih primerih tudi evtanazija, če druge rešitve ni. "Mnogokrat je najboljši ukrep narediti nič in v študiji razlagamo prav o tem, da je lahko narediti nič tudi upravljavska rešitev," še zaključi Genov. Saj narava na koncu najde svojo pot. Tako je bilo tudi pri delfinki Ciao, ki je po približno mesecu dni nehala zahajati v neposredno bližino obale.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.