FOTO: Hrvaški državni vrh predčasno zapustil slovesnost v Vukovarju

Danes se bo pokazala razlika med hrvaškim in nehrvaškim Vukovarjem, je povedal predsednik Štaba za obrambo hrvaškega Vukovarja Tomislav Josić, ki je govoril o današnji prireditvi ob spomeniku 22. obletnici padca Vukovarja in spomina na žrtve.

Prireditve se je udeležil celoten državni vrh, vključno s predsednikom Ivom Josipovićem in premierjem Zoranom Milanovićem, sicer pa je hrvaška nacionalna televizija poročala, da je v Vukovar prišlo 100.000 ljudi.

Župan mesta Željko Sabo je dejal, da je Vukovar ne glede na nekatere razlike in dogajanje v zadnjih mesecih mesto miru in strpnosti. Josipović je ob prihodu dejal, da je najpomembneje, da so danes vsi tam in da se spomnijo tistih, ki so največ žrtvovali za svobodo. "Kako se bo tega kdo spomnil, pa je stvar vsakega posameznika," je dodal.

Gotovina: Uspelo nam bo tako danes kot jutri

Slovesnost se je začela ob 10. uri pred vukovarsko bolnišnico, pol ure pozneje pa se je začel "Križev pot kolone spominov". Današnja slovesnost je sicer potekala pod sloganom "Vukovar – mesto posebne pietete". Prav omenjen križev pot pa predstavlja osrednji del slovesnosti.

Prišel je tudi upokojeni general Ante Gotovina, ki je bil več let v Haagu, kjer se je moral zagovarjati zaradi vojnih zločinov, zaradi katerih je bil sprva tudi obsojen, po pritožbi pa oproščen. Prišel je s soborci Milenkom Filipovićem, Damirjem Krstičevićem in Ivanom Čermakom ter Mladenom Markačem. Slednja sta mu delala družbo tudi v Haagu.

Gotovina, Markač in Čermak niso del državne delegacije, temveč so se slovesnosti udeležili s pripadniki Josićevega štaba. S štabom je hodil tudi hrvaški nacionalistični pevec Marko Perković Thompson.

"Vukovar je heroj, danes smo se prišli poklonit žrtvi tega mesta in ljudem. S pieteto podati čast bratom in sestram. Oni so se borili za svoje domove in našo domovino. To je pomembno, vse ostalo je postransko. Tistega leta 1991 sem bil na zahodnem slavonskem bojišču. Ko smo slišali za padec Vukovarja, je bilo to za nas s psihološkega vidika zelo težko. Vendar smo se dvignili, postrojili in uspelo nam je. Uspelo nam bo tako danes kot jutri," je dejal Gotovina za hrvaške medije.

Na vprašanje, kako komentira Haag, pa je dejal, da je Haag preteklost tako kot osamosvojitvena vojna. "Urejena demokratična skupnost, gospodarski razvoj, to je tisto, kar potrebujemo. In to lahko dosežemo samo, če bomo vsi skupaj," je še dejal.

"Naj se igrajo sami"

Med sprehodom, dolgim kar 5,5 kilometra, pa se je zgodil incident. Ko je kolona, v kateri so hodili podporniki štaba, ki se bori proti dvojezičnim napisom v Vukovarju, drugič blokirala kolono državnikov, ta se je želela vključiti v njihovo kolono, so se državniki odločili, da poti ne nadaljujejo.

"Onemogočili so nas z organizirano obstrukcijo. Tisti, ki so to pripravili, so pokazali, da jim ni ne do pietete ne do Vukovarja," je dejal predsednik Josipović. Predsednik sabora Josip Leko je dodal, da je Vukovar bil in bo tudi ostal simbol sprave hrvaškega naroda in hrvaške družbe. "Žal mi je, da ne moremo položiti vencev in se tako zahvaliti borcem," je še dejal.

Oglasil pa se je tudi Milanović. "Mislim, da sta oba predsednika povedala, kar je pomembno. Na takšen način se lahko organizira vsak, ki to doživlja kot nogometno tekmo. To zame ni tekma, naj se igrajo sami," je dejal Milanović.

Državniška kolona se je umaknila in odšla proti Ovčari, kjer so predstavniki države položili vence za žrtve, ki so tam pokopane. V kolono štaba pa so spustili le nekdanje poveljnike vukovarske obrambe.

Vsi pozivajo k mirni slovesnosti, napetosti vseeno ne manjka

Letošnje spominjanje poteka v senci dogodkov ob uvedbi dvojezičnih napisov v mestu. Višek napetosti je bil pretekli teden, ko je bila v spopadu s policijo pred policijsko postajo težje poškodovana ena oseba, ki je nasprotovala dvojezičnim tablam. Zaradi teh napetosti so se številni domačini bali, kaj vse bi se lahko zgodilo, saj tja prihajajo številni državljani, tudi iz tujine. Vse skupine se ograjujejo od morebitnih incidentov.

Josićev štab je včeraj začel zbirati podpise za razpis referenduma o okoliščinah, pod katerimi je mogoče uvajati dvojezičnost v neko lokalno samoupravno enoto. Predlagajo, da je dvojezičnost mogoče uvesti le, če nehrvaška manjšina predstavlja vsaj polovico prebivalstva določenega kraja. Ironično pa je, da je prav v Vukovarju njihovo peticijo prvi podpisal Srb.

Mesto posebne pietete

18. novembra 1991 so pripadniki nekdanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA) po treh mesecih obleganja vkorakali v Vukovar. Bitka za nadzor nad mestom, v katerem živi tudi veliko Srbov, se je začela 25. avgusta. V tem času je bilo ubitih 1624 ljudi, ranjenih pa je bilo 1219 oseb. Po zavzetju Vukovarja je moralo okoli 8000 hrvaških borcev, ki so branili Vukovar, v različna srbska taborišča. Iz mesta je bilo pregnanih 22.000 Hrvatov in pripadnikov drugih nesrbskih manjšin.

Letos se je v mestu začela precej težka polemika zaradi dvojezičnih tabel. V Vukovarju še vedno živi več kot 35 odstotkov Srbov, zaradi česar bi morale na vpadnicah v mesto stati table z napisi Vukovar tudi v cirilici, saj je to zapisano v hrvaški ustavi. A temu nasprotujejo številni Hrvati, saj pravijo, da se v osamosvojitveni vojni niso borili za cirilico. V začetku meseca je mestni svet spremenil statut. Vukovar so razglasili za mesto posebne pietete, v katerem je uradni jezik hrvaščina, pisava pa latinica. Po novem statut mesta je predvideno, da je Vukovar izjema v zakonu o uporabi jezika in pisave nacionalnih manjšin kot tudi v ustavnem zakonu o pravicah nacionalnih manjšin. Najverjetneje bo o tem na koncu odločalo hrvaško ustavno sodišče.