Ne samo kot ekipa, Slovenci v odbojkarskem vrhu tudi kot posamezniki

Slovenija je na evropskem prvenstvu, ki so ga gostile štiri države, nastopala na Češkem in Poljskem. Skupno je do finala odigrala devet tekem oziroma 32 nizov. Slavila je šestkrat in trikrat izgubila, dvakrat proti Italijanom in na uvodni tekmi proti Čehom. Premagala pa je Črno goro, Belorusijo, Bolgarijo, Hrvaško, Češko v četrtini finala in kot zadnjo v polfinalu še Poljsko.

Največ točk je v slovenskih vrstah vpisal korektor Tonček Štern, ki je skupno uspešno zaključil 124 napadov, kar je v povprečju 3,88 na niz. Drugi najboljši je bil Klemen Čebulj s 108 točkami oziroma povprečjem 3,48 na niz (odigral je enega manj, torej 31), tretji pa Tine Urnaut. Izkušeni kapetan je bil uspešen 99-krat, kar znaša 3,09 točke na niz. Visoko v skupni konkurenci sta bila še Jan Kozamernik in Alen Pajenk, na 29. mestu sta dosegla po 77 točk. 

Najučinkovitejši je sicer bil Nizozemec Nimir Abdel-Aziz, in to kljub dejstvu, da je v četrtini finala izpadel proti Srbiji in tako odigral dve tekmi manj. Na sedmih srečanjih je zmogel kar 173 točk, v povprečju 6,55 na niz. Drugi najboljši je bil slovenski krvnik v finalu, Italijan Alessandro Michieletto s 133 točkami, tretji pa prekaljeni Srb Uroš Kovačević s štirimi manj. Pred Šternom je zaključil še Wilfredo Leon (127 točk), Turek Adis Lagumdzija pa jih je prav tako dosegel 124.

Kozamernik in Pajenk tvorila zid na mreži
V konkurenci blokerjev je bil od Slovencev pričakovano najučinkovitejši Kozamernik, ki je z obrambo na mreži zbral 21 točk. Več od njega sta jih vpisala le Piort Nowakowski (32) in Simone Anzani (22). Na 12. mestu med najučinkovitejšimi pri zaustavljanju nasprotnikov je bil Pajenk (15 blokov), Klemen Čebulj pa jih je dosegel deset. Že omenjeni Poljak Nowakowski je bil edini, ki je na niz v povprečju dosegal več kot en blok (1,07). 

Podobno kot Nowakowski na mreži je na servisu blestel Hrvat Leo Andrić. Le šest tekem oziroma 21 nizov je potreboval za 23 asov, s čimer je bil edini, ki je zbral več asov kot odigranih setov. Drugi med serverji je bil italijanski biser Michieletto z 21 asi, tretji pa Bolgar Todor Skrimov z 18. Najboljši Slovenec je bil Pajenk, ki je tako kot poljski zvezdnik s kubanskimi koreninami Leon dosegel 14 asov. Z enim manj se lahko pohvali Tonček Štern, Čebulj pa jih je vpisal 11, kar je bilo dovolj za 13. mesto med serverji. 

Med tistimi, ki so imeli najboljši izkoristek začetnih udarcev, pa ne gre prezreti nekdanjega člana Maribora Roka Možiča. Serviral je 25-krat in dosegel štiri ase, s čimer je bil procentualno gledano sedmi najboljši. Z devetimi odstotki pretvorjenih servisov se lahko na vrhu pohvali Španec Augusto Renato Colito. 

Velemojster ostaja velemojster 
Kdo je bil najboljši slovenski posameznik na sprejemu, verjetno ni treba posebej poudarjati. Svoje mojstrstvo je znova potrdil Jani Kovačič. 29-letnik je ponovil predstave izpred dveh let, ko je bil eden glavnih razlogov, da je Slovenija prišla vse do finala. Na koncu pa je bil kot najboljši "libero" uvrščen tudi v idealno postavo prvenstva.  

Po statistiki evropske odbojkarske zveze je od 147 sprejemov kar 46 odstotkov sprejel popolno, kar je bil drugi najboljši izkupiček med vsemi. Boljšega je zmogel le Čeh Lukaš Vašina, ki je z odliko sprejel 48 % od 165 sprejemov. Drugo najboljše razmerje med vsemi in popolnimi sprejemi je pri Sloveniji z 41 % vpisal Rok Možič. Nanj je letelo 32 žog. 

Varovanci Alberta Giulianija so po Kovačičevih sprejemih prišli do 68 točk, torej so uspešno pretvorili 38 odstotkov vseh njegovih sprejemov. Tudi v tej statistični kategoriji je bil od Primorca boljši zgolj Čeh Vašina (42 %), z 38 odstotki pa se lahko pohvali še francoski reprezentant Jenia Grebennikov. 

Možič prihodnost slovenske (in evropske) odbojke
Najmlajšemu v slovenski reprezentanci, 19-letnemu Možiču, so na dušo popihali tudi pri evropski odbojkarski zvezi, saj so ga navedli kot enega od razlogov, da se za prihodnost odbojke ni bati. Ob njem so izpostavili še Michieletta, Jakuba Kochanowskega iz Poljske in Turka Lagumdzijo. Četverica je, kot so zapisali, pripravljena, da v prihodnosti prevzame osrednjo vlogo.