Pogačar: Primerjava z Merckxom mi laska, a je hkrati tudi nadležna

Ko sem bil mlajši, si nisem nikoli mislil, da lahko zmagam etapo na Tour de France, je Tadej Pogačar povedal za ameriški CNN. Tour de France je največ, kar se v kolesarstvu da osvojiti – vse ostalo je le nekakšen bonus, je še dodal Slovenec s Klanca pri Komendi.

Kot najmlajši kolesar s tremi zmagami na Touru se Pogačar hitro približuje rekordnim petim zmagam, ki si jih delijo Jacques Anquetil, Eddy Merckx, Bernard Hinault in Miguel Indurain. Lance Armstrong, ki je med letoma 1999 in 2005 osvojil sedem zaporednih zmag, je bil leta 2012 zaradi dopinških prekrškov diskvalificiran in doživljenjsko suspendiran iz profesionalnega športa.

Ne maram govoriti o tem, kaj lahko prinese prihodnost, kakšni rekordi se lahko podrejo. Zdaj imam tri zmage na Tour de France in morda še 10 let kariere, če bom zdrav. Torej so možnosti precej dobre za pet zmag, a to ni moj cilj, dodal pa je še: Preprosto dirkam, da bi se zabaval, ne zato, ker bi čutil, da je to obvezno, in grem na dirke z odprto glavo.

Pogačar pravi, da si želi osvojiti vseh pet kolesarskih spomenikov – manjkajo mu še Milano–San Remo in Paris–Roubaix – in tudi osvojiti vse tri Grand Tour dirke, kar pomeni, da mora v svojo zbirko dodati še Vuelto. Do zdaj je to uspelo le enemu kolesarju, legendarnemu Belgijcu Eddyju Merckxu, in to še pred moderno dobo kolesarstva. Za Pogačarja se ti visoki cilji zdijo dosegljivi. Z zmago na Vuelti bi postal osmi moški kolesar, ki je osvojil vse tri Grand Tour dirke, še ena redka čast, ki je znotraj njegovega dosega.

25-letnik priznava, da se mu je letos vse poklopilo. Po zmagi na Touru se je odločil, da bo zaradi utrujenosti izpustil olimpijske igre, čeprav je pozneje priznal, da je na odločitev vplivala tudi presenetljiva odločitev slovenskega olimpijskega komiteja, da ne izbere njegove partnerke Urške Žigart.

 V začetku septembra se je letošnji zmagovalec Gira in Toura vrnil na kolo za dobrodelno vožnjo Plume Strong Cycling Challenge v Švici, kjer so zbrali okoli milijon evrov za humanitarne namene, vključno z izgradnjo 15 podeželskih srednjih šol v Sierri Leone. Dogodek je bil tudi odlična priložnost za Pogačarja, da se pripravi na svoj naslednji cilj v letošnji sezoni –  svetovno prvenstvo v cestni vožnji, ki se začne konec meseca v Zürichu.

Še nihče od Slovencev ni uspel zmagati na svetovnem prvenstvu. Zmagovalec dobi pravico, da naslednje leto nosi slavno majico v mavričnih barvah. Pogačar je lani zasedel tretje mesto.

Svojih uspehov Pogačar ne pripisuje le svojemu talentu in svoji ekipi – pomemben del vseh dosežkov so tudi njegovi tekmeci. Jonas me je dvakrat premagal na Tour de France, kar me je naredilo še bolj lačnega za Tour in mi dalo večjo motivacijo, je pozornost usmeril tudi proti njegovemu največjemu tekmecu zadnjih let. Mislim, da vsi mi v vrhunskih ekipah in vrhunski kolesarji drug drugega potiskamo do meja. Imamo dobre odnose med seboj, a ko gre za tekmovanje, si vedno želimo premagati drug drugega in preprosto prestopiti še eno raven, je še dodal trenutno prvi kolesar sveta.

V tem času bo živahni Slovenec gotovo nadaljeval svoj pohod na rekorde, njegovo ime pa se bo še pogosteje pojavljalo ob imenih največjih v tem športu. Pa če mu je to všeč ali ne, primerjave med Pogačarjem in Merckxom – ki je v 60. in 70. letih osvojil 11 Grand Tour dirk in velja za največjega kolesarja vseh časov – že obstajajo.

Ne morem se primerjati z Eddyjem Merckxom, ker to ni bil moj čas, pravi Pogačar. To mi laska, a hkrati je tudi nadležno, ker si želiš biti ti, želiš ustvariti svojo zgodovino, ne pa le ponoviti zgodovine nekoga drugega.

Merckx je lani dejal, da lahko Pogačar 'osvoji vse' in mladega kolesarja označil za 'blagoslov' za ljubitelje kolesarstva. Glede na to, kar smo videli v zadnjem času, se s to oceno le redki ne bi strinjali.