Virusi ebole so v tokratnem izbruhu ubili več kot 1000 ljudi v zahodni Afriki. Smrtnost tokrat ni tako visoka kot v preteklih izbruhih, ko je bila smrtnost 90-odstotna. Tokrat je okoli 60-odstotna, so ugotovili pristojni zdravstveni delavci. Virusi so nevarni predvsem na določenih delih sveta, opozarja Cecilia Rokusek z univerzitetnega inštituta za katastrofe in priprave na izredne razmere na Floridi. Še najhuje je v zahodni in centralni Afriki.
Za državljane razvitega sveta so lahko nevarni drugi virusi, ki imajo sicer nižjo stopnjo smrtnosti, a so bolj razširjeni in letno ubijejo več ljudi kot ebola, za katero sicer ne obstaja niti cepivo niti zdravilo. Med viruse, ki so enako nevarni kot virusi ebole, štejejo viruse stekline, HIV, gripe, viruse, ki jih prenašajo komarji, in rotaviruse.
Človek se s steklino lahko okuži prek sline zaradi ugriza okužene živali – denimo psa ali netopirja. Proti virusom obstaja cepivo, a problem je, ker predvsem pri ugrizih netopirjev, ljudje včasih niti ne vedo, da so jih ugriznili. Smrtnost okužbe je najvišja med vsemi virusi, če okuženi ne prejme cepiva. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije v Afriki in Aziji letno umre 55.000 ljudi.
Število smrti zaradi okužbe z virusom HIV, ki se razvije v bolezen aids, je zaradi zdravil v zadnjih letih sicer zelo upadlo, a v letu 2012 so našteli 1,6 milijona smrtnih žrtev. Virus napade celice in tako oslabi človekov imunski sistem, ki se posledično ne more boriti z boleznimi, ki so sicer lahko ozdravljive. Zdravilo ne obstaja.
Gripa vsekakor ne zveni kot najhujša bolezen, za katero bi lahko zboleli. A letno ubije precej več ljudi kot ebola. Številke so sicer predmet razprav, a po podatkih svetovne zdravstvene organizacije letno umre od 250.000 do pol milijona ljudi. Še več je okužb. Zaradi gripe na leto resno zboli od tri do pet milijonov ljudi. Smrtnost virusa torej ni precej visoka, zdravstveni delavci priporočajo cepljenje, spet drugi mu močno nasprotujejo. Cepivo sicer ščiti le pred določenimi tipi virusov, med tem ko smo nemočni zaradi mutiranih virusov, kot sta denimo bili nova (prašičja) gripa in ptičja gripa.
Komarji prenašajo številne viruse: viruse Zahodnega Nila, rumene mrzlice in mrzlice denge. Virusi letno ubijejo več kot 50.000 ljudi. Zaradi malarije, ki jo prav tako prenašajo komarji – a ne gre za virus, ampak parazite – letno umre 600.000 ljudi. Po podatkih ameriškega centra za nadzor bolezni je kar 40 odstotkov svetovne populacije oziroma 2,5 milijarde ljudi ogroženih, da resno zboli ali umre zaradi bolezni, ki jih prenašajo komarji. Mrzlica denga, ki je razširjena v Južni Ameriki, Mehiki, Afriki in Aziji, letno terja 22.000 življenj. Še bolj smrtonosna je rumena mrzlica, ki terja okoli 30.000 življenj letno.
Rotavirusi niso nevarni vsem, ogroženi so predvsem otroci. 111 milijonov primerov prebavnih težav je letno po vsem svetu povezanih z rotavirusi. Večina okuženih je mlajših od pet let, 82 odstotkov smrtnih primerov pri otrocih zabeležijo v državah v razvoju. Smrt nastopi predvsem zaradi dehidracije.
KOMENTARJI (71)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.