NIJZ: Starši, cepljenje dokazano manjša ogroženost z rakom

Rak je skupno ime za skupino bolezni, za katere je značilna nenadzorovana in nenormalna rast telesnih celic. Rakave celice lahko prodirajo v okoliško tkivo ali s krvjo in limfo zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma metastaze rakavega tkiva, bolezen opredeljujejo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja.

Kdo bo zbolel in za katerim rakom, z medsebojnimi učinki med drugim določajo dejavniki iz okolja in načina življenja ter dedna nagnjenost. Gre za tako imenovane dejavnike tveganja. Izpostavljenost posameznemu dejavniku tveganja namreč še ne pomeni, da bo vsak izpostavljeni zagotovo zbolel. Pomeni pa večjo verjetnost, da bo zbolel, v primerjavi s tistim, ki temu dejavniku ni izpostavljen. Polovica vseh rakov je posledica načina življenja, ki vključuje kajenje, nezdravo prehrano, prekomerno uživanje alkohola in nezadostno telesno dejavnost, ter bioloških, kemičnih in fizikalnih učinkov dejavnikov iz okolja.

Katere so najpogostejše oblike raka v Sloveniji?

Med najpogostejše rake v Sloveniji sodijo rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke ter prostate. Pojavnost vseh rakavih bolezni se po ugotovitvah inštituta postopno povečuje ter se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila. S staranjem prebivalstva se povečuje tudi ogroženost za rakom. Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti prebivalcev Slovenije.

K zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti za rakom v veliki meri lahko pripomore preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni. Veliko je dokazov, da je možno zmanjšati verjetnost za nastanek raka z zdravim načinom življenja, ki vključuje nekajenje, zdravo prehrano, vsakdanjo zadostno telesno dejavnost, vzdrževanje normalne telesne teže, omejevanje uživanja alkoholnih pijač, zaščito pred škodljivimi učinki sončnih žarkov ter spoštovanje predpisov o varnosti pri delu, pišejo na inštitutu.

Ker je zdravljenje zgodaj odkritega raka uspešnejše, so ključnega pomena presejalni programi, namenjeni odkrivanju bolezni, ko simptomi še niso očitni. Spremembe v tkivu, iz katerih bi se kasneje lahko razvil rak, je mogoče odstraniti ter tako preprečiti bolezen. V Sloveniji se izvajajo presejalni programi za odkrivanje raka in predrakavih sprememb materničnega vratu (Zora), dojk (Dora) ter debelega črevesa in danke (Program Svit).

Podatki Registra raka RS kažejo, da v zadnjih letih za rakom letno zboli več kot 12.000 Slovencev, okoli 6500 moških in okoli 6000 žensk, umre pa jih nekaj več kot 5700, okrog 3200 moških in 2500 žensk.

Petletno relativno preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju 2006-2010, je bilo 50-odstotno, bolnic pa skoraj 60-odstotno.

Cepljenje proti hepatitisu B in HPV manjša ogroženost z rakom materničnega vratu

Na novinarski konferenci ob tem tednu so s področja preventive v ospredje postavili 11. nasvet Evropskega kodeksa proti raku, ki vabi k cepljenju proti okužbi s humanimi papilomavirusi (HPV) in virusu hepatitisa B. Predvsem spodbujajo starše, naj dovolijo svojim hčeram, da se cepijo proti HPV. Cepljenje, ki je brezplačno, dokazano manjša ogroženost z rakom materničnega vratu.

''Odločitev za necepljenje ima lahko posledice za zdravje. Deklica, ki ni bila cepljena, ima bistveno večje tveganje, da bo zbolela za predrakavimi spremembami ali rakom materničnega vratu, in večje tveganje za druge bolezni, ki so povezane s HPV, kot tudi za zaplete po zdravljenju le-teh,'' je pojasnila Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Izrazila je zaskrbljenost nad slabo, okoli 50 odstotno, precepljenostjo za preprečevanje okužb s HPV in izpostavila, da se v zadnjem času uporablja devetvalentno cepivo, ki ščiti pred 90 odstotki genotipov, ki povzročajo raka materničnega vratu.

Kot je na novinarski konferenci dejala predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku Maja Primic Žakelj, je leta 2016 v Sloveniji za rakom zbolelo skoraj 15.000 ljudi, pojavnost vseh rakavih bolezni pa se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila, ocenjujejo na Onkološkem inštitutu. Cepljenje proti hepatitisu B preprečuje raka na jetrih, cepljenje proti HPV pa v poštev pride le za deklice, saj preprečuje raka materničnega vratu. 

Pri presejalnih programih za odkrivanje raka je Primic Žakljeva izpostavila, da bi bilo treba moške za raka prostate, ki je zadnja leta v porastu, testirati selektivno, saj ima lahko zdravljenje resne posledice, ki poslabšajo kakovost življenja. Pogosto gre namreč za oblike bolezni, s katerimi bi moški, če bolezni ne bi odkrili, živeli nemoteno.