Glavni vladni pogajalec, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant, je sindikatom javnega sektorja predstavil približevalni predlog.
Ob prihodu na pogajanja je vodja koordinacije stavkovnih odborov Janez Posedi izrazil veselje, da so z vladno stranjo s sporazumom o reševanju stavkovnih zahtev uspeli priti tako daleč, da se lahko danes pogovarjajo o konkretnih ukrepih.
Vlada jim je tako predstavila približevalni predlog, ki predvideva dodatnih 50 milijonov evrov prihranka. Ta ne vsebuje več predlogov znižanja dodatkov za neugoden delovni čas in za stalnost, ukinitev dodatka za akademski naziv in znižanje nadomestila za bolniško odsotnost za prvi mesec na 80 odstotkov pa ostajata. Tudi predlog, da bi izplačilo zamrznjenih napredovanj prestavili na junij 2014, ostaja.
V novem predlogu vlada predlaga tudi zamrznitev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za leti 2013 in 2014, znižanje dodatka za delovno dobo za 0,2 odstotka pa bi bil trajen ukrep. Predlog predvideva kompresijo plačne lestvice s štirih na 3,95 odstotka. Pri najnižjih plačah bi bilo znižanje 0,5-odstotno, pri najvišjih pa 2,89-odstotno. Ukrep bi veljal za leti 2013 in 2014. Predlog vsebuje še manjšo kompenzacijo regresa s progresivnim znižanjem regresa za malico, regres za letni dopust pa bi izplačali v skladu s sodnimi odločbami.
Predstavniki sindikatov pa po sestanku niso bili več dobre volje. Posedi je ocenil, da je približevalni predlog slabši. "Minister je predlagal, da si njihovo napako za lani plačamo sami. Povečali so zahtevo po prihrankih za višino regresa, kar je nesprejemljivo," je bil oster. Dodal je, da je taktika, ki jo je ubrala vladna stran, skrajno neprimerna. "Čas, ki so ga imeli na razpolago, se je iztekel in brez dogovora bodo prihranki letos nič. Tudi enostranskih ukrepov več ne uspejo speljati," je še poudaril.
Tudi predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je opozoril na predlog znižanja regresa za malico in dodatnih 50 milijonov, ki jih je vlada prištela v predlog. Gre za izgubljeno sodbo države proti javnim uslužbencem, za to so posebne postavke v proračunu in tega ne bo mogoče "kar prištevati k plači", je povedal in dodal, da bodo sicer šele po praznikih znana konkretna stališča sindikatov. Že zdaj pa so po njegovih besedah opozorili, da znižanje dodatka na delovno dobo ni sprejemljivo, ker gre za sistemski ukrep, ki ni vezan na izhod iz krize in učinkuje dolgoročno.
Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Mlakar je pojasnila, da bodo sindikati novi predlog preučili med prvomajskimi prazniki in se na pogajanjih z vlado znova sestali 6. maja. Zniževanje regresa za malico in dodatka za delovno dobo je prav tako označila za nesprejemljive, medtem ko pozdravlja ohranitev dodatkov za neugoden delovni čas.
V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije bodo po besedah njegovega predsednika Zvonka Vukadinoviča vztrajali pri tem, da bi bili izenačeni pri dodatkih. Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič pa je približevalni predlog ocenil kot "nek kvalitetnejši premik", čeprav je zdaj še težko govoriti, kaj to pomeni, saj da bo vlada sindikatom ostale zahtevane podatke poslala v prihodnjih dneh.
Virant pa je poudaril, da je vlada upoštevala vse, kar so jim sporočali sindikati. Zato po njegovih ocenah tudi zadnji odziv sindikatov ni odklonilen in pričakuje, da se bodo takoj po praznikih začela resna ter intenzivna pogajanja, ki bi jih lahko zaključili v tednu ali dveh.
Virant in policijski sindikat zbližala stališča
Že dopoldne se je Virant ločeno sestal s Policijskim sindikatom Slovenije. Na današnjem sestanku so po besedah predsednika sindikata Radivoja Uroševiča prišli zelo daleč, ob tem pa je prepričan, da bodo "verjetno v nekaj naslednjih dneh uspeli zapreti to zgodbo in priti do sporazuma". Dejal je tudi, da se je prvič zgodilo, da jim je minister pripoznal že sklenjene sporazume s preteklimi vladami.
Virant je namreč po sestanku med drugim dejal, da je popolnoma nedvoumen dogovor, da mora policija izplačevati policistom vse opravljene nadure in povečan obseg dela. Na današnjem sestanku so spregovorili tudi o problemu, ki bo nastal ob vstopu Hrvaške v EU, saj je pričakovati, da se bo takrat pokazalo, da je v policiji preveč zaposlenih. Virant je obljubil iskanje rešitev, ki bi omogočile, da noben policist ne bo izgubil službe in da bi se tudi tistim, ki imajo sklenjene pogodbe za določen čas, te podaljšale.
Ob tem je minister izrazil željo, da državljani na mejnih prehodih in drugje zaradi stavkovnih aktivnosti policistov ne bi imeli težav. Sindikat namreč izvaja stavkovne aktivnosti od 10. januarja letos, za praznike, torej od petka dalje, pa so napovedali tudi zaostrovanje. "Mislim, da mora biti vsaka stavka usmerjena proti delodajalcu ne pa proti državljanom. Ima pa vsak pravico do nje," je dejal minister.
Tudi Uroševič trdi, da je njihov "cilj in želja, da ne bodo s temi aktivnostmi prizadeti državljani ali tudi obiskovalci Slovenije". A hkrati priznava, da je med prazniki tudi zaradi stavkovnih aktivnosti verjetno pričakovati daljše kolone na mejnih prehodih s Hrvaško.
Hkrati po njegovih besedah prihajajo informacije, da bodo kolegi na Hrvaškem prav tako pričeli stavkovne aktivnosti, ampak Uroševič meni, da bi to lahko bilo po 1. maju. "Razen dolgotrajnejših prestopanj državnih mej upam in želim, da ne bo drugih zapletov zaradi stavke," je dejal. Napovedal je še, da bodo aktivnosti prilagajali glede na dinamiko in na uspešnost pogajanj. Glede na današnja pogajanja pa je prepričan, da so bila korak k temu, da bodo "zelo kmalu prišli do končnega sporazuma", ki bo ustavil in končal stavko.
Sicer je dejal, da bo skušal prepričati stavkajoče na kakšnem mejnem prehodu, naj ne izvajajo stavke tako intenzivno, da ne bi res prihajalo do nezadovoljstva pri večjem številu prebivalstva. "Ni pa v moji pristojnosti reči, ali v tem hipu prekiniti stavko," je dejal in pojasnil, da je za to treba sklicati stavkovnih odbor, kar tudi obljublja, da bodo storili v najkrajšem možnem času.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.