Na območju Aleksandrije našli potopljeno ladjo in pokopališče

Dr. Mustafa Waziri, generalni sekretar Vrhovnega sveta egiptovskih starin, je pojasnil, da bi morala ladja pripluti v kanal vzdolž templja, posvečenega bogu Amonu, vendar pa se je tempelj zaradi potresa zrušil, ladjo pa so potopili ogromni kosi razbitin. Na ladji so tako našli številne ostanke templja, ki so ostali potopljeni z ladjo. 

Vodja egiptovskega arheološkega sektorja dr. Ayman Ashmawi je razložil, da so ostanke ladje našli pod približno petimi metri glinene snovi, ki jo sestavljajo mešanica morskega dna in ostanki templja. Vodja misije Evropskega inštituta za arheologijo Frank Judio (IEASM) je medtem poudaril, da so odkritja tovrstnih grških ladij iz tega obdobja še vedno zelo redka, doslej so sicer našli le eno, in sicer Bouniq Marsal iz leta 235 pr. n. št.

Preliminarne študije kažejo, da je bila ladja visoka več kot 25 metrov, zgrajena pa je bila v klasičnem slogu z nekaterimi staroegipčanskimi značilnostmi. Ima ravno dno, kar je bilo zelo priročno za plovbo po reki Nil in njenih rokavih, študija pa kaže tudi, da je imela veliko jadro. Glede na značilne lastnosti ladjedelništva starega Egipta in dokaze o ponovni uporabi je bila ladja zgrajena v Egiptu. 

Našli tudi ostanke grškega pokopališča

Profesor Ehab Fahmy, vodja centralne uprave potopljenih spomenikov, je dejal, da jim je med misijo v kanalu ob vhodu v mesto uspelo najti ostanke grškega pokopališča iz začetka četrtega stoletja pred našim štetjem. Pokopališče naj bi dokazovalo prisotnost grških trgovcev, ki so tam živeli in nadzorovali, kdo vstopa v Egipt. Tja naj bi se naselili v pozni faraonski dobi, pogrebne templje pa so gradili v neposredni bližini glavnega Amonovega templja. 

Zaradi številnih naravnih nesreč je bilo to območje uničeno, bogate najdbe grške kot tudi egipčanske zgodovine pa so se pomešale. Ostanki Amonovega templja so zdrsnili v globok kanal, odkrili pa so jih v izjemno dobro ohranjenem stanju. Najdbe kažejo na bogatost svetišč mesta, ki se zdaj nahaja v morju, približno sedem kilometrov od današnje egiptovske obale. 

Thonis-Heracleion je bil stoletja največje egiptovsko pristanišče v Sredozemskem morju, vse dokler ni Aleksander Veliki leta 331 pred našim štetjem ustanovil Aleksandrije. Po več potresih, ki jim je sledilo visoko valovanje, je okoli 110 kvadratnih kilometrov doline Nila zalilo morje. Pod vodo sta pristali mesti Thonis-Heracleion in Canopus, ki ju je IEASM odkril v sodelovanju z Oddelkom za podvodno arheologijo Ministrstva za turizem in starine v letih 2001 in 1999.