JIMIN - Who
Priden, Jimin! Za vse, ki bivajo v preteklosti, je treba znova obnoviti ali pojasniti, da je Jimin član BTS, najuspešnejšega boy-benda v zgodovini. Pevec in plesalec je lani izdal zelo donosen albumski prvenec (Face), nato je odslužil obvezno vojsko, zdaj pa je junak pri drugi solistični dolgi metriki. Jimin pričujoči komad odpoje precej standardno, ob tem, da je res odličen v falsetnih legah. Song je sprva zasnovan skoraj tako kot številni Chrisa Browna, a je njegov refren prefrigano poenostavljen – in zato nepovratno vžge! Who je Jiminu pripravilo pet soavtorjev, med katerimi je tudi Pete Nappi, ki sestavlja zanimiv kalifornijski pop trio Ocean Park Standoff. Članica tega je tudi Samantha Ronson, DJ-ka in mlajša sestra proslavljenega angleškega avtorja in producenta Marka Ronsona. Nazaj k bistvu: komad Who je trenutno na prvem mestu med singli – pravzaprav povsod po svetu.
Ocena: 4
WILL SMITH x RUSS FT. JADEN - Work of Art
Joj, tole je pa že surovo pretiravanje. Hollywoodski veteran prisiljeno razglaša, da smo vsi ljudje, sploh tisti, ki zmorejo brzdati lasten ego, umetnine! (Egoistični) ciniki so, morda celo upravičeno, dodali, da smo, če že ne umetnina, pa pač mikrovalovka in da se zato bržčas lahko deklariramo (po statusu ali po spolu ali pač po čemer koli že) tudi kot pice, telegraf štange, samorogi, kombajni, torej kot vse mogoče in tudi vse nemogoče. Tole precenjeno liberalistično ultra razsvetljenstvo, z njim pa tudi minimalizem, je očitno ušlo z vajeti in preseglo vse razumske meje. Še nedavno je Will Smith na največjem svetovnem odru uprizoril klofuto desetletja – bržčas res zato, ker uspešno nadzira svoj ego! Gospod Smith, kaj če bi tovrstne nebuloze raje prihranili zase. Okej. Recimo, da res drži, da je vsakomur lahko odpuščeno. Naj bo. Prav. Težko pa odpustim avtorju/akterju te plehke kopije hiphopaškega pamfleta po vzoru Kanyeja Westa (delno ga je izrabila že Beyoncé), ki ima zgolj in izključno komercialni namen. Solidne spremljevalne vokale pristavi Jaden (Smith), zvezdnikov sin. Will Smith: Bolj star, bolj butast! Nevzdržna in šokantna patetika. Vrnimo se čim prej v barok ali v renesanso, ko bo umetnost res treba ustvarjati in se jo bo tudi hvaležno cenilo.
Ocena: 1
DENZEL CURRY FT. THAT MEXICAN OT - Black Flag
Vzporedno z neizpodbitnim dejstvom, da zadnji album floridskega raperskega superzvezdnika predstavlja njegovo najtežje poslušljivo izdajo do zdaj, posebej izpostavljeni promocijski komad Black Flag s te še ni tako zelo grozen. Prav nasprotno. Curry se na svežem albumu King of The Mischievous South Vol.2 zateka h komaj legitimni produkciji. Šibka zvočna slika podzavestno vpliva tudi na raperjevo značilno globokomiselno, mestoma celo filozofsko pripovedništvo. Zato pa komad Black Flag hitro po tem, ko ga nekajkrat zaužijemo – tudi tistim, ki niso rojeni zastavonoše in nismo temnopolti – ne prizanaša z magično odvisnostjo. Nekaj starošolskegA in obenem nekaj blazno sočnega je na tem posnetku, prav res. Gostujoči That Mexican OT je izvrsten. Kot dopolnilni info še to. Na pričujočem albumu fantastično sproščeno in navdahnjeno učinkuje tudi komad Cole PIMP, podobno tudi tisti Wishlist.
Ocena: 4,5
HIPPO CAMPUS - Paranoid
Pop ekipa iz Minnesote je precej obetala že pred pandemijo. Slednja je razvojni pospešek zasedbe Hippo Campus občutno zavrla. Po angleškem indie-pop kroju urezana kreativnost iz Hippo Campusa najbolj dopadljivo zveni prav s singlom Paranoid. Ostali iz njihovega letošnjega paketa niso tako prikupni. Vokal pevca Jaka Luppena prevladuje, a ta kljub zaznavni dinamiki samega songa ne prevzame povsem. Zanimivo je to, da je Luppen študiral operno petje, in tudi vsi ostali člani Hippo Campus niso glasbeniki - naivci, temveč šolane muzikalne glave. Morda pa jim sčasoma res uspe doseči še kaj več. A zato to potrebuješ res krepak hit, še raje dva, tri. Paranoiku podobne pesmice so oziroma bodo za kolajno za zdaj premalo.
Ocena: 3
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.