Zaradi vetra pri zavarovalnicah že prijavljenih več kot 2000 primerov

Ujme, ki so v zadnjih dneh pustošile po državi, so najbolj prizadele Gorenjsko, Štajersko, Primorsko in nekatera višje ležeča območja. Večina škode je nastala na objektih in osebnih vozilih.

Na Gorenjskem poškodovanih okoli 700 objektov

Po sedanjih podatkih je veter na Gorenjskem poškodoval več kot 700 objektov. Največ škode je povzročil na območju občin Žirovnica in Preddvor, je povzel poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Gorenjsko Jernej Hudohmet.

Kot je pojasnil, so gasilske enote opravile ogromno intervencij, in sicer v zelo zahtevnih in nevarnih razmerah, ko je veter še naprej odkrival strehe in podiral drevesa. Danes je delo gasilcev večinoma že končano. Komunalna podjetja pa odstranjujejo podrta drevesa, na novo vzpostavljajo podrto prometno signalizacijo in čistijo razmetane zabojnike za odpadke. Cenilci že ocenjujejo škodo, občani pa sami ali ob pomoči krovcev sanirajo škodo.

Na severnem Primorskem poškodovanih okoli 120 objektov

Na severnem Primorskem je bilo zaradi močne burje poškodovanih okrog 120 objektov, je povedal vodja regijskega štaba Civilne zaščite Samo Kosmač. Najhuje je bilo na območju občin Kobarid in Tolmin, kjer je veter poškodoval tudi 15 gospodarskih in upravnih objektov.

40 manjših gospodarskih objektov (staje, lope) je bilo poškodovanih tudi na območju občine Cerkno. Precejšnja bo škoda zaradi odkrite strehe podjetja TKK Srpenica, na Kobariškem pa je nastala precejšnja škoda na strehah podjetij Oplast in TIK Kobarid.

"Škoda bo velika, ocenili jo bomo v prihodnjih dneh. Danes je na terenu 35 gasilcev, ki pomagajo ljudem pri pokrivanju streh tam, kjer tega sami ne zmorejo," je povedal poveljnik občinskega štaba CZ Kobarid Marjan Stres. Najhuje je v vasi Smast, kjer je veter odnesel celotno streho starejšega stanovanjsko-gospodarskega objekta, 83-letna lastnica pa bo težko zmogla stroške za popravilo, je še povedal Stres.

Škode je za več kot dva milijona evrov

Ocene pa že nastajajo tudi v zavarovalnici Triglav, kjer ocenjujejo, da je slabo vreme v minulih dneh povzročilo približno 2.000 škodnih primerov v skupni višini okoli dva milijona evrov. Večji del prijav škode pričakujejo v prihodnjih dneh, natančnejše ocene škode pa bodo znane po ogledu terena v prihodnjih dneh.

Pri Adriaticu Slovenica pa so sporočili, da je škodo za zdaj že prijavilo 350 zavarovancev, ocenjujejo pa jo na 450.000 do 500.000 evrov. Poudarjajo, da je največ škode nastalo na strešnih kritinah in nadstreških. Pri tem poudarjajo, da so poškodovane tako novejše kritine kot tudi klasične masivne gradnje. Beležijo tudi poškodbe na pomožnih stavbah, kot so skednji, lope in garaže. Zavarovanci pa med drugim prijavljajo škodo zaradi odtrganih žlebov, podrtih dimnikov, polomljenih polken, razbitih šip, padcev dreves in odlomljenih vej, ter padajočih delov streh, ki so poškodovali avtomobile.

Na terenu so že od včeraj okrepljene ekipe cenilcev. Zavarovalnica ob tem svetuje, da zavarovanci škodo fotografirajo, če je le mogoče, shranijo poškodovane predmete kot dokazilo o škodi, preprečijo, da bi se škoda po nepotrebnem povečevala ter počakajo na prihod cenilcev.

V Zavarovalnici Generali pa so doslej dobili prijavljenih okoli 50 škodnih primerov, na podlagi izkušenj pa jih pričakujejo okoli sto. Večinoma gre za manjše škode na strehah stavb, so pojasnili, ocenjujejo pa, da bo škode za okoli 100.000 evrov.

Pet korakov ob naravnih nesrečah

V zavarovalnici ljudi opominjajo, kako ravnati, če vas prizadene naravna nesreča.

– Najprej zavarujte človeška življenja.

– Preprečite nadaljnjo škodo.

– Če je le mogoče, naredite nekaj fotografij nastale škode.

– Preverite zavarovano kritje na zavarovalnih policah in prijavite škodo.

– Če so razmere varne, začnite popravilo, istočasno pa poskrbite, da se do prihoda cenilca zavarovalnice ohranijo dokazila o nastali škodi.

V gozdovih poškodovanih okoli 150.000 kubičnih metrov drevja

Z zavoda za gozdove so sporočili, da je veter po do zdaj znanih podatkih po vsej državi poškodoval okoli 150.000 kubičnih metrov drevja, vendar pa večjih ogolelih površin ni. Veter je podiral in lomil drevesa posamično in v šopih, tako iglavce kot listavce, največ smreko, še dodajajo in pojasnjujejo, da ocena škode še ni končana.

Lastnike gozdov pozivajo, da sami pregledajo svoje gozdove, posledice pa lahko začnejo pospravljati še pred izdajo odločbe zavoda, vendar morajo prej o tem obvestiti revirnega gozdarja, ki jim bo dal tudi dodatne potrebne informacije. Pri tem opozarjajo, da je posek polomljenih in prevrnjenih dreves zelo nevaren, zato naj se ga lotijo le, če so za to usposobljeni ali pa naj za to delo najamejo usposobljene delavce. Tudi obiskovalce gozdov pozivajo, naj se izogibajo območij s podrtim in polomljenim drevjem.