V boj z dolgim covidom s postopno oziroma zmerno aktivnostjo bolnikov

Susannah Thompson je pred boleznijo covida živela aktivno življenje. Kot zdravnica splošne medicine je delala v 10-urnih izmenah, oboževala je balet in veliko plavala. Toda od leta 2020 se spopada z dolgotrajnim covidom in njeno življenje se je obrnilo na glavo.

"Bila sem mama, ki se je z otroki lahko plazila po igralnici in se spuščala po toboganih. Zdaj sem samo doma v postelji, medtem ko so otroci zunaj brez mene, in to je zelo težko," pripoveduje Thompsonova.

Susannah se še vedno spopada s simptomi dolgega covida. Pravi, da se ji je na začetku zdelo, da se telesno izboljšuje, vendar je spoznala, da bo olajšanje, ki ga je občutila, le začasno, poroča Sky news. 

"Pride dan, ko se počutiš dobro, zato poskušaš narediti malo več. Sediš lahko dalj časa, z otroki lahko bereš pravljico ... naslednji dan pa se ne moreš premakniti. Tudi odeja je pretežka," pravi Thompsonova. 

V Združenem kraljestvu trenutno živita približno dva milijona ljudi z dolgotrajnimi simptomi covida-19, vendar je s tem še vedno povezanih veliko neznank. Ni na primer niti standardiziranega testa niti svetovno priznane definicije.

Šest tednov so spremljali 31 oseb z dolgotrajnimi simptomi covida-19

Raziskovalci z univerze v Leedsu menijo, da bi jim pri tem lahko pomagala njihova nova študija. Ob izvajanju programa proti posledicam dolgega covida-19 so namreč pridobili izjemne rezultate, ki temeljijo na postopnem oziroma zmernem povečanju telesne aktivnosti bolnika.

Študija je šest tednov spremljala 31 oseb z dolgotrajnimi simptomi covida-19. Na začetku študije so bolniki poročali o povprečno treh kolapsih na teden, ko so bili "fizično, čustveno ali kognitivno izčrpani", do konca študije pa se je to število zmanjšalo na povprečno en tovrsten dogodek na teden.

Raziskovalni projekt je vodil Manoj Sivan, izredni klinični profesor na Fakulteti za medicino. "Ko bolniki doživijo kolaps, imajo občutek popolne izčrpanosti ter več ur ali včasih več dni ne morejo nadaljevati z dejavnostmi," je dejal.

"Ugotovitve te raziskave so vznemirljive, saj so bile epizode kolapsa prvič uporabljene kot označevalec bolezni, strukturiran program spodbujanja postopne aktivnosti pa je zdaj pokazal, da bistveno zmanjša simptome in izboljša kakovost življenja," še izpostavlja.

Vendar v študiji želijo poudariti, da se je treba osredotočiti na "telesno aktivnost" in ne na vadbo ter da je treba program izvajati po tempu ter spremljati njegovo varnost in učinkovitost.

"Ta študija ne pomeni, da bi ljudi silili k aktivnostim, temveč gre za postopno vračanje k aktivnostim z upoštevanjem časovnega protokola," še pojasnjuje Sivan.