Opolnoči bo začel veljati molk in bo vsakršno nagovarjanje volivcev prepovedano. Še pred tem so svoja stališča v oddaji Odločitev 2022 na POP TV zadnjič soočili Anže Logar, Nataša Pirc Musar, Milan Brglez in Vladimir Prebilič.
Naš fotograf jih je ujel, ko so prišli na POP TV.
Kdo je neodvisen in kdo gre v boj s temnimi silami?
Nekdanji predsednik Milan Kučan je na koncu predvolilne kampanje podprl Pirc Musarjevo. Če zmaga, ali to pomeni, da bo njegova dolžnica? Sama pravi, da ne bo nikomur nič dolžna, saj so jo vsi podprli kot posamezniki, fizične osebe. "Podpirata me dva nekdanja predsednika, na kar sem zelo ponosna, in številni predstavniki nevladnih organizacij in estrade, skratka širok spekter drugih ljudi, ki niso vpeti v dnevno politiko. Nikomur nisem nič dolžna, nimam strankarskega nahrbtnika, nikoli nisem bila članica nobene stranke!" je ponovila.
Prebilič je dejal, da praksa, da se nekdanji predsedniki vmešavajo v spopad za predsedniško pozicijo, malce nenavadna. "Slovenski narod je dovolj zrel in sposoben izbrati tisto, kar je pravo." Dodal je še, da njegovo kandidaturo podpirajo preprosti ljudje, ki so tudi njemu bližje. "Imam slogan Ljudje in pika." Brglez je ponovil, da je Pirc Musarjeva odvisna od podpore elit, kar je zavrnila. "Razčistimo, kaj je to tranzicijski kapital. Če kdo, potem bi gospod Brglez moral vedeti, saj je njegova stranka sodelovala pri privatizaciji, kar pomeni poceni odkup od države. Ne jaz ne Aleš nisva nikoli ničesar kupovala od države! Če je kaj posledica tranzicijskega kapitala, je to tranzicija informacijskega pooblaščenca. Postavila sem ga iz nič in na to tranzicijo sem zelo ponosna."
Brglez je na kongresu SD govoril o boju s temnimi silami. To se je po njegovih besedah nanašalo na obdobje pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, na obdobje "strahovlade". "To je bila vlada SDS, v kateri je bil tudi Anže Logar." Logar je na to odvrnil, da je 12977 temnih posameznikov podprlo njegovo kandidaturo. "Osebno sem pravo nasprotje temnih odtenkov, sem večni optimist, zato sem se odločil za kandidaturo, kljub temu, da so mi vsi napovedovali klavrn konec." Brglez je dejal, da ga za nazaj nikakor ne more prepričati.
Ali Logar pogreša podporo Janeza Janše? Kot pravi, je njegova kandidatura popolnoma ločena, Janše ni prosil za podporo, niti je ni ponudil. Je pa vsake podpore hvaležen, pravi. Pirc Musarjeva je ob tem dejala, da je ni prepričal. "Upam, da se spomnite, kako je prišel na shod SDS-a, kjer ga je Janša napovedal kot našega neodvisnega kandidata." Prebilič je dejal, da gre tukaj za dva ideološka bloka, ki med seboj zelo težko sodelujeta, kar se je pokazalo tudi med televizijskimi soočenji. "Od vseh štirih, ki tukaj stojimo, sem žal edini kandidat, ki je šel na vsa soočenja vseh medijev. Nobenega nisem izključeval, tudi če je bilo včasih kam težko iti. To je dokaz, da potrebujemo nekoga, ki zna prisluhniti tudi drugače mislečim."
Robert Golob je v sredo dejal: "Takrat, ko razbijamo levo sredino, pripeljemo na oblast avtoritarce." Pirc Musarjeva je to izjavo, ki jo je presenetila, označila za nedemokratično in jo razumela kot očitek, da razbijam levo sredino. "Prva sem napovedala kandidaturo, sem na levi sredini. Če nekdo želi voliti levo sredino, lahko voli mene!" Če se povezuje leva sredina, se krepi koalicija, pa je dejal Brglez in izrazil zadovoljstvo, da ga podpirajo tako SD kot Gibanje Svoboda. Ali na ta račun onedva izgubljata glasove, Logar pa pridobiva glasove? "Važno je, na kakšen način je možno povezovati na levosredinskem polu," je dejal. "Možno je povezovati v drugem krogu, vse do tretjega koalicijskega partnerja in stojim za tem, da bo v drugem krogu povezal celotno koalicijo."
Sledilo je vprašanje, ali je Janša dober politik. "Učinkovit," je odvrnil Logar. "Škodljiv za državo," je dejal Brglez. "Dober politik za sebe, slab za Slovenijo," meni Prebilič. Pirc Musarjeva pa: "Janša je tipičen predstavnik politika in ne državnika. Politik dela za naslednje volitve, državnik je tisti, ki dela za naslednje generacije. To je nekaj, kar bi želela postati sama."
O referendumih in obdavčitvah
Kandidati so soočenje nadaljevali z debato o pomembnosti referendumov. Robert Golob je namreč nedavno dejal, da se SDS ne more sprijazniti s porazom na aprilskih volitvah in da so razpisani referendumi v resnici le "nagajanje trenutni vladi". Pirc Musarjeva je Golobovi izjavi pritrdila. "Volivci in volivke točno vedo, kakšen je bil manever SDS-a, da so določili tri referendume," je dejala. Hkrati pa je izpostavila, da ne glede na nasprotovanja med različnimi vladami, si te pri strateških vprašanjih ne bi smele negirati. "To je tisto, kar Slovenijo ustavlja" je prepričana Pirc Musarjeva.
Logar je zavrnil Golobovo predpostavko in povedal, da so "referendumi temeljno orodje ljudstva". Kot "demokrat do obisti" bo Logar pravico do referendumom stalno zagovarjal. Brglez je na drugi strani dejal, da "nismo Švica, še z daleč ne" in da se v številu referendumov ne moremo primerjati z njimi. Brglez meni tudi, da mora odgovornost večkrat prevzeti politika. Tudi kandidat Prebilič je podobnega mnenja. "Odločitve je treba kdaj sprejeti v DZ in ne prelagati odločitve na državljane," je dejal. Po njegovem bi država tako denar – namesto za referendume - lahko porabila za kaj drugega.
Debata se je burno nadaljevala tudi pri tematiki o obdavčitvi cerkva. Pirc Musarjeva je namreč nedavno dejala, da mora biti cerkev enako obdavčena, takšnega mnenja je bila tudi na današnjem soočanju. "Zagovarjam, da mora cerkev enako kot vse pravne entitete plačevati davke," je bila odločna. Kandidat Prebilič prav tako meni, "da pri obdavčitvah ne smemo delati izjem."
Anže Logar pa je nasprotno izpostavil pomembnost cerkva. Meni, da bogatijo naša življenja in jih zato ne bi dodatno obdavčil. Brglez je bil pri svojem odgovoru bolj nejasen. Dejal je, da "takrat ko verska skupnosti prispeva k družbenem življenju, takrat se lahko o tem pogovarjamo, da ni obdavčena." A pri tem ni točno definiral, kdaj cerkev po njegovem prispeva k družbenem življenju in kdaj ne.
Bi v šolah izobraževali o istospolnih?
Kandidati so se nato lotili izobraževanja otrok o teoriji spola. Pirc Musarjeva je najprej izpostavila, da gre dialog pogosto v napačno smer. "S tem, da se v šolah pogovarjajo o istospolnih, ni nič narobe," je bila jasna. Zdi se ji neverjetno, da se leta 2022 še vedno pogovarjamo o tem. Logar je nasprotno povedal, da o slednjem ne ve dovolj, da bi temo lahko komentiral, a da je do vseh spoštljiv. Brglez je dodal, da je teorija spola mit, s katerim se straši ljudi. "Če hočemo odpraviti stereotipe, pa moramo izobraževati," je poudaril. Prebilič je podobno kot Brglez dejal, da gre za ideologijo, a da se njemu izobraževanje o teoriji spola ne zdi ključno. "Vsi poskušamo vzgajati otroke v najboljši luči/../ a imamo trenutno več bistveno bolj pomembnih tem".
V rubriki Dejstva so med oddajo preverjali resničnost izjav kandidatov za predsednika države:
Davki za bogate in uvedba socialne kapice
Debata se je nato vrnila k davkom – bi morali bogatejše bolj obdavčiti? Prebilič meni, da prihaja do zlorab pri plačevanju davkov, ki jih je treba odpraviti. Tisti, ki imajo več, naj več prispevajo, dodaja. Tudi socialne in druge transferje bi organiziral na tak način. Podjetniki v trenutnem okolju dobro delujejo, pravi. Kritiziral pa je neučinkovito uporabo državnih sredstev.
Logar tistih, ki zaslužijo več ne bi dodatno obdavčil, saj meni, da bi jih s tem "odgnali v davčne oaze". Pravi, da bi morala država zgraditi bolj primerno gospodarsko okolje, kar bi storili s primernim davčnim okoljem. Brglez je za davčni dialog in se ne strinja se z Logarjem. "Ključno je razmerje med obdavčitvijo dela in kapitala," je poudaril. Pirc Musarjeva pa je izpostavila, da slovensko davčno okolje ni predvidljivo. Omenila je tudi, da s tem iz države odganjamo uspešne strokovnjake ter za možno rešitev navedla ustrezno socialno kapico. Brglez bi kapico uvedel le, če bi to od njega zahtevala družba. "Ni vprašanje da ali ne," pa je nato mnenje znova odločno pristavil Logar svoje mnenje znova pristavlja Logar. Meni, da je treba nujno uvesti spremembe, s katerimi bi pomagali gospodarstvu.
Prebilič je nato komentiral še svojo sočasno kandidaturo na lokalnih volitvah. Pojasnjuje, da je vloga kandidature v Kočevju še ne pomeni, da bo za pozicijo res kandidiral. Če bo prišel v drugi krog predsedniških volitev, se bo županskemu stolčku odpovedal. Odgovarja tudi, da ne gre za preračunavanje, saj ima službo na Fakulteti za družbene vede zagotovljeno.
Ob koncu oddaje je nato vsak kandidat dobil 30 sekund za nagovor volivk in volivcev.