'Čeprav je vedno govoril, da doma živali ne bo, tam zdaj kraljujejo mačke'

Kdo je Vladimir Prebilič? To vprašanje smo postavili njegovemu prijatelju Petru Pircu. On pa odgovarja: "V redu, Vlado, ta prispevek glej. Od mene so zahtevali, da povem vse, in povedal bom tudi tisto zgodbo – tisto, ki jo dobro poznaš, ki se je zgodila na poti od mene do tvojega doma."

Peter Pirc je Vladimirjev odličen prijatelj. Prijatelj, ki lahko z zgodbo tudi zaključi Prebiličevo kampanjo? A Pirc v smehu pritrjuje, da temu ni tako in da ni tako hudo. Če Prebiliča javnost pozna predvsem kot uspešnega župana, ga njegov tesni prijatelj opiše kot: "Tri osnovne stvari: je človek z vizijo. Deloholik – to absolutno. In tretje – rad ima družino."

In ob pogledu na družinske fotografije izvemo še: "Vse bi dal za svoje punce. Tudi to, da je v dom pripeljal mačke, čeprav je vedno govoril, da živali ne bo v njegovem domu – zdaj pa tam kraljujejo," razlaga Pirc.

Vprašali smo ga tudi, če je malo "copata". Pirc pa v smehu pritrjuje: "Je. Jaz bi kar rekel, da je doma pri svojih puncah copata."

Zelo rad peče palačinke, ko gre za zabavo, pa pristaja na: "Je izreden ljubitelj Iztoka Mlakarja in skupine Mi2. Vse pesmi pozna na pamet. Če mu rečete v studiu, da odpoje, bo zapel," še dodaja.

Pestro je kdaj lahko tudi zaradi njegovega nekoliko hazarderskega značaja

"On gre točit gorivo, ko na števcu piše pet kilometrov ali pa tudi to ne. Tudi nič mu je že pisalo in je dvakrat ostal na cesti brez bencina, tako da sem mu za prejšnji rojstni dan kupil kanglico z bencinom – da jo ima v avtu," še pojasni Pirc.

Če svojega jeklenega konjička rad pusti kdaj žejnega, sam ni rad. "Drugače je velik ljubitelj vina. Če kdo ne ve, kaj mu prinesti za darilo, naj mu podari buteljko vina," še pravi.

In s čim boste naredili vtis? "Najljubše vino je kakšno sladko."

 Ne samo na smučanje, Peter in Vladimir gresta skupaj tudi v kino

"Njegova najljubša tematika je druga svetovna vojna. Z njim je to super gledati, ker potem dobiš še razlago, ali so to prav posneli. On je namreč obramboslovec," dodaja Pirc.

Peter je tisti človek, ki je Prebiliča kot prvega kočevskega župana po letu 1941 prepričal, da gre k polnočnici. "Nisem ga ravno prepričal, spodbudil sem ga. Rok mu nisem lomil. Mi gremo zdaj vsako leto na božičnico in potem k župniku na kuhančka." Ko smo vprašali, do kdaj to traja in ali Prebilič ve, kako se obnašati v cerkvi, pa smo dobili odgovor: "To traja do treh, štirih. In ne, res ni vedel, kako se obnašati."

Ko je Peter na eno polnočnico zamudil, je Vladimir imel kar nekaj težav: "Ko sem prišel, je bil najbolj vesel, ker je končno vedel, kdaj mora vstati in kdaj sesti. To je vedno največji strah tistih, ki pridejo prvič v cerkev." 

Peter pa svojemu prijatelju za konec sporoča: "Vlado, drži se. Zdrži še to. Vem, da nisi vedno čutil moje podpore, ampak jo imaš 100-odstotno."