Prebilič ta hip stavke zdravnikov ne bi podprl, prav tako ne članstva Ukrajine v Natu

Vladimir Prebilič ni nov politični obraz. V lokalni politiki je že dobro desetletje. Županski stolček je zasedel leta 2010. Leto pozneje se je potegoval tudi na volitvah za državni zbor, a je Gibanje za Slovenijo, v okviru katerega je kandidiral za poslanca, na volitvah doseglo slab rezultat. Župansko funkcijo že 12 let opravlja nepoklicno. Še vedno namreč dela na Fakulteti za družbene vede, kjer je bil tudi predstojnik katedre za obramboslovje. 

Po zadnji javnomnenjski raziskavi, ki jo je za časnik Delo in POP TV opravil inštitut Mediana, se je uvrstil na zadnje, sedmo mesto. Preobrati in spremembe so sicer še mogoči, saj je neopredeljenih še več kot 13 odstotkov vprašanih. Takšne slabe napovedi pa mu ne jemljejo optimizma. 

"Upanje umre zadnje in moja naloga je, da čim bolj argumentirano in jasno predstavim vsebine, za katerimi stojim. Mislim, da je možno še kakšno presenečenje v tem času. Naj ljudje dobijo čim boljši vpogled v naše argumente in naj se predvsem preudarno odločijo," je dejal. 

V boj za predsedniški stolček se podaja brez strankarske podpore. "Ampak, nič ne de. Jaz še vedno jemljem to tekmo kot zelo konstruktivno. Mislim, da je še nekaj vsebinskih zadev, ki jih bo treba poudarjati v bodoče. Pa tudi tisti, ki vodijo, bodo morali, vsaj upam, odgovoriti na kakšno malo težje vprašanje o vseh njihovih povezavah, podporah itd. Ampak to prepuščam njim. Sam imam svojo agendo popolnoma jasno. Želim si predstaviti argumente in dajmo argumentom prostor, mogoče pa bodo ljudje to posvojili in nagradili tudi s kakšnim glasom več," pravi Prebilič. 

Trajnostni razvoj Slovenije, mladi in decentralizacija ...

... so tri področja, katerim bi kot predsednik posvetil več časa in pogovorov. O trajnostnem razvoju in trajnostnem prehodu se po njegovih ugotovitvah skušamo pogovarjati že 30 let, a "še vedno smo odvisni od fosilnih goriv, še vedno porabljamo vse več energije, ne manj, še vedno je naš odtis vse večji". In kot poudarja, bi rad to temo v sodelovanju z vlado "potisnil naprej". 

Druga tema so mladi, s katerimi kot profesor na fakulteti dela že 23 let. "In vsaka generacija, ki pride, se mi zdi, da je malo bolj oddaljena od družbeno-političnega življenja. Zakaj? Zato, ker so prepričani, da niso slišani. Kot politiki enostavno sprejemamo odločitve, kjer mladih ne vključujemo v ta proces. Samo navidezno jim dajemo neko priložnost. Ampak v resnici se že 30 let pogovarjamo o stanovanjskem vprašanju, ki še vedno ni rešeno. Pogovarjamo se o tem, da bi mladi morali imeti več priložnosti v politiki, pa jih je še vedno zelo malo. Pogovarjamo se o tem, da bi mladi morali prehajati v delovno razmerje bolj gladko, pa se to ne zgodi. Skratka, to so vse stvari, ki jih ne naslavljamo, in sam sem jih dal v paket mladi skupaj z volilno pravico pri 16 letih," je pojasnil. 

Po njegovem je ena najpomembnejših tem tudi decentralizacija države. "Gre za to, da Slovenija vse bolj postaja Slovenija dveh hitrosti. Imamo velike razlike v naši državi. Teorija jasno uči: če so te razlike zelo velike – bodisi socialne ali v smislu razvoja –, to povzroča konfliktnost v družbi. In te stvari bi rad izpostavljal bolj, kot sem jih zdaj."

Katere stvari, ki jih je uvedel Pahor, bi obdržal tudi sam?

Aktualni predsednik Borut Pahor je v svojem 10-letnem mandatu sprožil kar nekaj pobud, procesov in nagrad. Med njimi so npr. proces Brdo-Brioni, nagrade Jabolko navdiha ipd. Kaj od tega bi, če bo izvoljen, obdržal?

"Brdo-Brioni je super proces. Treba bi ga bilo poglobiti in ta proces bi moral postati osnova za pritisk na Evropsko unijo, da se evropska perspektiva dejansko zagotovi Zahodnemu Balkanu. Verjetno se vsi strinjamo, da vedno znova dajemo namige ali pa vzgibe, da se bo nekaj zgodilo, pa se ne," je dejal. Pri tem pa izpostavil prizadevanja BiH in Severne Makedonije, da bi postali kandidatki za članstvo v EU. "Mi lahko umirimo Zahodni Balkan samo, če ga integriramo v Evropsko unijo in to izhodišče je dobro. Jaz bi ga rad poglobil," je komentiral letno multilateralno srečanje voditeljev Zahodnega Balkana, katerega pobudnik je bil prav Pahor. 

Tudi Jabolko navdiha se mu zdi dober koncept. "To so absolutno dobre stvari in predsednik Pahor je poskušal urad približati čim bližje in to je dobro. In te stvari bi seveda nadaljeval. Mogoče ne pod Jabolkom navdiha. Je le prav, da predsednik, ki odhaja, ohrani nek odtis tudi v tem kontekstu. Poimenujmo to drugače, ampak način je bil sigurno pravi," je dejal.

Pri konferencah pa ima nekaj pomislekov, saj bi si želel, da bi ti pogovori tudi kaj premaknili. "Kar sem sam pogrešal na koncu, je tisti korak naprej, ko smo na teh pogovorih ugotovili, da je nekaj narobe. Po mojem mnenju (in to bom storil) bi moral pritisniti na vlado, da se potem kaj od tega dejansko tudi implementira. Če se ne implementira, potem bom slaba vest, ki bom vedno znova odpiral to vprašanje, zakaj se to še vedno ne zgodi," je zagotovil Prebilič.  

O referendumih, obsegu javne uprave in zahtevah zdravnikov

Kandidat je komentiral tudi nekaj perečih tem v domači politiki. Kot je dejal, mu nobena od strank, ki so trenutno v parlamentu, ni preveč blizu. Pri vseh namreč pogreša predvsem zmožnost prehajanja političnih delitev. "Sam osebno menim, da to kaže na določeno stopnjo nezrelosti. Namreč, dokler se ne bomo poenotili, kaj je za Slovenijo dobro, in bomo znali dobrobit državljank in državljanov Republike Slovenije postaviti pred interes političnih strank in parcialnih interesov posameznikov v teh strankah, potem bo napredek ali gospodarski preskok zelo težko dosegljiv."  

Ker se Sloveniji poleg volitev obetajo tudi trije referendumi, se postavlja vprašanje, ali bi jih bilo smiselno izvesti skupaj z drugim krogom predsedniških volitev. Prebilič meni, da je to slaba rešitev in da bi bilo prav, da se o referendumih glasuje posebej. 

"Mislim, da imajo ljudje pravico, da se osredotočijo na ene volitve ob enem času. Predsedniška funkcija je le zelo pomembna funkcija in obtežiti to odločanje še z referendumskim vprašanjem vnaša neko nelagodje. Ljudje so dejansko potem lahko dodatno zmedeni. Dajmo ločiti ti dve temi," je jasen. "Mislim, da prelivanje teh dveh stvari ni dobro. Vem, da je argument, da bo tako ceneje. Ampak v demokraciji se ne moremo vedno pogovarjati samo o denarju. Odločitve, ki jih ljudje sprejmejo skozi svojo volilno udeležbo, so tako zelo pomembne, da se potem pogovarjati o evrih po mojem nima pravega konteksta," je dodal. 

Že leta 2011, ko je kandidiral za poslanca v Državnem zboru, je kritiziral, da je vladna administracija prevelika. In še vedno je prepričan, da je obseg javne uprave prevelik. "To tudi sam ugotavljam kot župan, ko tekam od enih vrat do drugih vrat, in je zelo težko priti stvari do konca. Ampak samo število ministrstev tukaj ne igra tako pomembne vloge, kot igra obseg. Torej, koliko ljudi je zaposlenih in ali so ti ljudje vedno povsem kompetentni za delo, ki ga morajo opravljati. Dejstvo pa je, da je v našem političnem sistemu vlada trenutno dobila veliko mero zaupanja. Dejstvo je tudi, da ima pravico si izgraditi način vladanja in vodenja, kot si ga bo uredila. Mislim, da je ta trenutek referendumsko vprašanje v zvezi s tem, koliko ministrstev je, manj pomembno. Bolj pomembno bo, kako bodo ti gospodje, ki zasedajo funkcije, delali. To je tisto, kar je pomembno," je poudaril. 

Kakšno pa je njegovo stališče glede državnega sveta? Bi ga morali ukiniti? "Ukinitev državnega sveta je smiselna samo in pod pogojem, če bomo zagotavljali reprezentativnosti oz. članstvo in slišnost periferije. Tukaj so župani, govoriva o 22 županih, ki sedijo v državnem svetu. In to je edina točka, kjer lahko ta trenutek lokalno okolje še ustavi določen zakonodajni proces. Če se to vzame, potem se bo zgodil še dodaten centralizem. Sam menim, da bi bilo državni svet smiselno ukiniti potem, ko bi ustanovili pokrajine v Republiki Sloveniji," pravi kandidat za predsednika republike. 

Prebilič tudi ni naklonjen ideji, da bi zdravnike izločili iz enotnega plačnega sistema. "Mislim, da če se bo to zgodilo, se bo zgodil domino efekt. Torej, še nekaj tistih kategorij se bo pojavilo, ki bodo rekle podobno. Konec koncev so na tem verjetno tudi univerzitetni profesorji, ki nenazadnje izobražujejo zdravnike, ki danes delajo. Tudi ti se bodo vprašali, zakaj pa bi oni dobili manj od tistih, ki jih izobražujejo. Sam menim, da ni smiselno podreti vsega skupaj. Potrebno bo poiskati neko drugo pot," je prepričan. 

Kratki odgovori na nekaj hitrih vprašanj

Je čas, da predsednik dobi predsedniško rezidenco, torej neko hišo, kjer živi? Ali boste kot predsednik živeli v Kočevju?

Jaz bom živel v Kočevju in mislim, da je trenutna ureditev povsem primerna.  

Bi Nataša Pirc Musar lahko bila predsednica, ki nagovarja ljudi, naj bomo domoljubni (kar zajema tudi plačevanje davkov, kot vi velikokrat rečete), njen mož pa se gre davčno optimizacijo?

Nikakor. Davke moramo plačati vsi korektno v naši državi.

Lahko Anže Logar postane dober predsednik vseh in povezovalen, kljub temu da v času uničevanja STA in ob kršenju človekovih pravic, kar se je dogajalo ob covidu, nikoli ni jasno rekel, da je to narobe?

Nemogoče.

Bi podprli, da Hrvaška vstopi v Schengensko območje tudi, če ne sprejme razsodbe arbitražnega sodišča in torej ne uredi meje z nami?

Verjetno je ne bomo uredili takoj, moramo pa vztrajati in vzeti to arbitražo kot popotnico in vzor vsem državam Zahodnega Balkana, kako se na civiliziran in kulturen način lahko ureja mejni spor.  

Torej bi kot predsednik rekli da?

Da.  

Bi podprli idejo, da se socialni transferji delijo le, če otroci obiskujejo osnovno šolo, ki je tako ali tako obvezna? Cilja pa na romsko problematiko.

Da, absolutno.  

Podpirate gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško?

Ta trenutek ne. Mislim, da še nismo izčrpali vseh drugih možnosti.  

Bi podprli stavko zdravnikov?

Ta trenutek ne.  

Podpirate odstranjevanje ograje na meji?

Da, absolutno. Meje se ne brani z ograjo, ampak s poselitvijo ljudi.  

Bi nadaljevali trend instagram predsednika?

Nikakor. Gre za preveč pomembno funkcijo, da bi se na ta način predstavljal.  

Ste se v zadnjem letu udeležili kakšnega od protestov?

Ne.

Bi v primeru izvolitve še vedno poučevali na fakulteti, kot to počnete zdaj kot župan?

Imam željo. Zakon mi to omogoča dve uri na teden. In če bi to lahko, bi z veseljem, ker bi rad izkušnje iz prve roke delil z mladimi in jim dokazoval, da je vedno znova potrebno biti aktiven in se vključevati v družbeno-politično življenje.  

Bi obdržali pogodbo, ki jo je v izdihljajih vlade podpisal Matej Tonin, za boxerje? Ali pa bi bili tako kritični, kot je bil zdajšnji predsednik Pahor?

Prav je, da se je pogodba ustavila. Ne bi je podprl. Mislim, da je bila pogodba premalo transparentna in tudi premalo racionalna. Je pa seveda to vprašanje še vedno na mizi. Treba bo najti alternativo tej opremi. Brez te opreme so slovenski vojaki in vojakinje izpostavljeni na nepravilen način.  

Ukrajina je zaprosila za članstvo v Natu. Mnenje predsednika kot vrhovnega poveljnika obrambnih sil je pomembno. Ste za, da Ukrajina vstopi v Nato?

Ne, nisem. Zato, ker če bi Ukrajina ta trenutek vstopila v Nato, bi to pomenilo dvoje: to bi še dodatno eskaliralo konflikt, ki ga spremljamo, in neizbežno bi bilo, da bi se ta konflikt širil tudi na države Evrope.

Ko smo poslušali govor Ursule von der Leyen, je rekla: "Putin mora izgubiti to vojno." In ena od ministric te vlade, pravosodna ministrica, ni ploskala. Bi se tudi vi vzdržali pri tem ploskanju?

Absolutno. Tukaj moram pohvaliti ministrico za pravosodje. Vsako hujskaštvo, še posebej s strani EU, ki je zavezana h gradnji miru in za kar je dobila Nobelovo nagrado, je neprimerno. Torej, moramo iskati diplomatsko rešitev, nikakor ne vojaške.  

Ste torej rusofil?

Nikakor. Rusija je s tem, ko je napadla, pokazala, kaj in kdo je. Ampak, veste, tudi v zasebnem življenju in sicer, če nekdo nekaj dela narobe, jaz ne morem delati narobe, ker drugi dela narobe. Jaz moram delati bolje, ne isto. In enako velja za EU. Torej, če je pač Rusija tista, ki je agresor, ki je nepoštena država in zlorablja mednarodno pravo, potem to ne pomeni, da delajmo mi podobno. Mi moramo iskati rešitev, kljub temu da nekdo počne, kar počne.