'Lobističnih lovk v zdravstvu ne moremo regulirati, lahko jih samo odrežemo'

Zdravstveni resor je eden najzahtevnejših, lahko je celo ključen pri uspehu nove vlade, zato se morajo o njem, o tem, kdo ga bo vodil, dogovoriti vse koalicijske stranke. Imeli smo že 20 ministrov za zdravje, le trije so zdržali celoten mandat, v povprečju so bili na položaju slabo leto in pol.

Na današnjem soočenju Odločitev 2022 so predstavniki strank, ki jim po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Mediane kaže najbolje in imajo možnost za preboj v parlament, predstavili svoj pogled na zdravstveno ureditev v Sloveniji in problematiko zdravstva, ki sega dlje kot samo v zadnjo koronakrizo.

V oddaji smo gostili 16 predstavnikov strank, in sicer Roberta Goloba in Lucijo Tacer (Gibanje Svoboda), Jelko Godec in Andreja Hoivika (SDS), Dejana Židana in Luko Gorška (SD), Miha Kordiša in Arneja Jakoba Zakrajška (Levica), Janija Möderndorferja in Jakoba Kužnika (LMŠ), Janeza Ciglerja Kralja in Katjo Berk Bevc (NSi), Alenko Bratušek in Rebeko Ostrovršnik (SAB) ter Tino Bregant in Kajo Galič (Povežimo Slovenijo). 

Koga bi izbrali za zdravstvenega ministra?

Na predstavitvi kandidatov Gibanja Svoboda je kandidat stranke ortoped Danijel Bešič Loredan napovedal, da bo novi minister za zdravje, če bo Robert Golob novi premier. Na vprašanje, ali mu je to funkcijo obljubil vnaprej, je Golob odgovoril: "Zdravstvo je tisti resor, ki je v tem trenutku ključen. Našo ekipo vodi ortoped Danijel Bešič Loredan, on bo tudi naš kandidat za zdravstvenega ministra."  Dodal je še, da je Bešič Loredan v javnosti znan po tem, da je opozarjal na korupcijo. "Je eden redkih pogumnih zdravnikov, ki lahko sistem spremenijo na boljše," je pojasnil.

"Če bi sama izbirala, bi danes izbrala nekoga, ki poleg zdravstvenega sistema pozna tudi javne finance in ekonomijo," je medtem dejala Alenka Bratušek in izpostavila, da je velik problem zdravstva tudi denar. Dejan Židan meni, da je idealni zdravstveni minister človek, ki bo imel v prvi vrsti interese bolnikov.

Jani Möderndorfer je, odkar je poslanec, zamenjal štiri stranke, tri od njih so bile v vladi. Ostro je kritiziral LMŠ-jevega ministra Sama Fakina, češ da je nenavadno, da so za ministra za zdravje izbrali nekoga, ki v devetih letih na čelu zdravstvene blagajne ni naredil nič. Takrat je bil poslanec SMC-ja. Zdaj pa je prestopil prav v stranko, ki po njegovih besedah imenuje slabe ministre. "Minister za zdravje mora biti dober s predsednikom vlade in z ministrom za finance," je odgovarjal Möderndorfer.

Jelka Godec je dejala, da se bodo o tem, kdo bo minister, pogovarjali s koalicijskimi strankami. "Predvidevanja o tem, kdo bo minister, niso na mestu. Kdor se vnaprej samookliče, zame ni dober minister," je prepričana. Glede obveščanja ljudi prek Twitterja ob poznih urah je dejala, da je bil razlog v tem, da so tudi seje vlade trajale pozno v noč. "Ključno se mi zdi, da so bili ljudje obveščeni," je dejala.

Tina Bregant je kandidatka za ministrico za zdravje gibanja Povežimo Slovenijo. V studiu POP TV je zatrdila, da za funkcijo ni z nikomer vnaprej dogovorjena. "Minister za zdravje mora biti nekdo, ki pozna bolnike in zdravstveni sistem," je prepričana. Dodala je, da je to oseba, ki bo potrebovala podporo celotne vlade in državljanov. "Naše zdravsto je tako zabredlo, da ga ne bo mogel rešiti en človek sam," je pripomnila. 

Na očitke, da je takrat, ko bi morala biti v samoizolaciji zaradi stika z okuženo osebo, gostovala v televizijski oddaji in tako kršila protikoronske ukrepe, je pojasnila, da to ne drži. "Takrat sem delala od doma, nisem pa bila niti v izolaciji niti v karanteni."

Kaj pa korupcija v zdravstvu?

Vse večje nezaupanje v zdravstvo vlada tudi zaradi sistemske korupcije. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije so trije zdravniki zaradi korupcije pravnomočno obsojeni na zaporne kazni.

Golobova kandidatka za poslanko Janja Sluga je kot članica SMC zagovarjala ministra Zdravka Počivalška ob njegovi interpelaciji. Golob, ki pravi, da je ekonomsko neodvisen in imun na korupcijo, pravi, da ima do korupcije ničelno toleranco. "Preverili smo, ali je kdo od naših kandidatov kršil načelo osebne integritete in po naših podatkih je nihče ni," je dejal.

V SAB v izogib korupciji predlagajo, naj se nabave v zdravstvu izvajajo na enem mestu. "Po celi Sloveniji bi na enem mestu naročali za vse javne zavode," je predlagala.

V naši oddaji 24UR ZVEČER smo razkrili fotografije premierja Janše iz leta 2016, kako se z Božem Dimnikom druži na zasebni jahti Andreja Marčiča. Marčič je medtem od leta 2003 zaslužil več kot 100 milijonov evrov javnega denarja – največ od onkološkega inštituta, Ministrstva za zdravje in Ministrstva za obrambo. "Takšne posle, kjer so takšni gospodje prisotni, je treba dodatno preiskati, organi, ki jih preiskujejo, pa morajo biti neodvisni. Od trenutne sestave je to nekoliko težje pričakovati, a to se bo 24. 4. spremenilo," je opozoril Židan. 

Golob je komentiral tudi delovanje Godčeve in dejal, da mu je žal zanjo. "Bila je ena največjih bork proti korupciji, ko je bila v parlamentu v opoziciji. Danes je žal na poziciji, kjer mora biti tiho in zagovarjati početje tistih, ki so dopustovali na Mavriciju, brez da bi znali pojasniti, kako so denar za to dobili," je izpostavil. Godčeva mu je odvrnila, naj mu ne bo žal zanjo, saj ne brani nikogar. SDS je po njenih besedah uresničila vse, kar je zapisala v koalicijsko pogodbo.

Kordiš je izpostavil, da lobističnih lovk v zdravstvu ne moremo regulirati, ker so postale politično premočne. "Lahko jih samo odrežemo. Kako? Z oblikovanjem javne agencije za nabavo medicinskih pripomočkov neposredno pri proizvajalcih in za celo državo v celoti," je dejal. 

Židan in Godčeva sta se zapletla v besedni dvoboj. "Problem je, ko desnica v tem mandatu pride s potencialno dobro rešitvijo – kot je primerjanje cen z Avstrijo, Nemčijo. Potem pa dodajo svoj dodatek – tukaj je bil 10-odstoten. Zakaj bi moral stati ultrazvok v Sloveniji 10 odstotkov več kot v Avstriji, Nemčiji in na Finskem?" je vprašal Židan. Godčeva mu je odvrnila, da zdaj stane 50 odstotkov več. Židan pa ji je odvrnil: "10 odstotkov pa ste si rezervirali?"

Bregantova je medtem prepričana, da je učinkovit sistem proti korupciji v zdravstvu informatizacija.

Ena večjih težav so čakalne dobe. Kako bi jih reševale stranke?

Gledalci soočenja so lahko slišali zgodbo Aljaž Škrjanca, revmatološkega bolnika. Kar sedem let je trajalo, da so mu postavili diagnozo, ker nihče ni verjel, da ima tako mlad človek lahko hudo obliko revme. Ključna je seveda zgodnja diagnostika, ki pa jo čakalne vrste onemogočajo.

"Podatki o tem, kako malo posegov je bilo opravljenih in kako veliko denarja je ostalo, pričajo o tem, da imamo veliko težavo z evidencami v zdravstvu. Rešitev, ki jo vidi NSi, je v digitalizaciji," je dejal Cigler Kralj. Glede čakalnih vrst je poudaril še, da težava ni v denarju, ampak v upravljanju, ki bi ga bilo treba izboljšati in urediti. "Treba je uvesti sistem, po katerem bodo zdravniki v javnem sistemu opravili svoje delo. Če bodo želeli potem še delati dodatno, ne vem, zakaj bi to omejili," je dejal.

Pri čakalnih dobah pomaga informatizacija, je izpostavila Bregantova. Predstavila je register raka, ki je primer učinkovite informatizacije in poudarila, da bi bilo treba primer dobre prakse onkološkega inštituta prenesti še na ostale bolnišnice v državi.

Židan meni, da nekdo, ki dela v javni bolnišnici, ne more delati popoldan v zasebni ustanovi.  "Čakalne vrste so se začele izrazito podaljševati, ko se je dovolilo, da iz javnega sistema delajo v zasebnem popoldan. Takrat se je vzpostavil finančni razlog," je dejal in dodal, da smo število zdravnikov povečali iz 2700 na 4100. "Kaj pa se je zgodilo s količino opravljenega dela? Dokler ne bomo jasno povedali, da svoje delo moraš opraviti v svoji bolnišnici, če si ga zmožen opraviti več, te tudi plačamo več, ne smeš pa dela prenašati k zasebniku in denarja služiti tam," je prepričan. V programu stranke je sicer zapisano, da delovanja dvoživk ne bi prepovedali, pač pa jih omejili.  

Bratuškova je medtem izpostavila predvsem postavitev normativov. "Študija, ki jo je naredil gospod Fakin na ortopedski kliniki, kaže, da en zdravnik dela trikrat več kot drugi. Treba je postaviti normative, da ugotovimo, koliko mora zdravnik oddelati v osmih urah," je razložila. Golob je menil, da je treba skozi informatizacijo razbremeniti primarni del, družinske zdravnike. "Če bodo razbremenjeni administrativnih del, bodo lažje opravljali svoje delo," je prepričan.

"Mi dopuščamo, da je javni zdravstveni sistem gospodarska dejavnost. Ne moremo delati dobičkov na ljudeh in njihovih boleznih. To je preprosto izrojeno, tega nobena normalna družba nima," pa je poudaril Möderndorfer.

"Od vlade bi pričakoval, da bo še posebej v kriznih razmerah prednostno poskrbela, da prečistimo podatke in ljudi spravimo do specialistov, ki jih potrebujejo. Pa se to ni zgodilo," je dejal Kordiš in poudaril, da so v Levici opozarjali na to, a so jih ignorirali, "ker je imela vlada predvsem interes nahraniti svoje prijatelje med zasebnimi zdravniki".

Reševanje težav z zdravstvenim kadrom

Število cepljenih na dan je močno upadlo po smrti 20-letne Katje. Kljub pozivom stroke, naj cepljenje z Janssenom ustavi, je država to cepivo še istega dne dodatno naročila. Godčeva je na to odvrnila, da EMA takrat še ni govorila o tem, da se s tem cepivom ne sme cepiti. “Cepivo je bilo takrat priznano. Ta isti dan se še ni vedelo, komisija je kasneje ugotovila, da je bila smrt posledica cepljenja in minister je takoj prepovedal cepljenje z Janssenom." Tudi NSi temu takrat ni nasprotovala, ampak je bila tiho. Cigler Kralj je dejal, da kot laik težko presoja, katero cepivo je primerno in katero ne. Opomnil je, da je bilo cepivo učinkovito v DSO-jih, saj se je smrtnost izjemno znižala. 

Bratuškova je dejala, da se v SAB zavzemajo za to, da cepljenje ostane prostovoljno in da je marsikaj v tej epidemiji šlo narobe. "V prvem valu preveč mrtvih – starejših, upokojencev v DSO-jih. To bi se po naših ocenah dalo preprečiti."  

SAB med prioritetami nima nove Infekcijske klinike, pač pa regijsko bolnišnico v Ljubljani. Kdo bi v njej delal ob takšnem pomanjkanju kadra, kot ga imamo v Sloveniji? "Čez noč se tega ne da rešiti, nekaj je že povečan vpis na medicinski fakulteti. Tisti, ki bi uporabljali regijsko bolnišnico, so zdaj uporabniki storitev v kliničnem centru, torej bi razdelili –najtežje oblike bi pustili v kliničnem centru, regijsko bolnišnico pa Ljubljana potrebuje tako kot vse ostale regije, pa je na žalost nima," je odvrnila.

"Še hujša kriza kot s kadri na območju primarnega zdravstva je na področju medicinskih sester in bolničarjev," je opozoril Kordiš in dodal, da imamo 10 odstotkov zdravnikov dvoživk, ki aktivno ustvarjajo čakalne vrste. "To prakso dvoživkarstva je treba prepovedati." Möderndorfer je menil, da zdravniki ne odhajajo v tujino, pač pa k zasebnikom.

Bregantova je dodala, da največ zdravnikov manjka na primarni ravni. Golob je opozoril, da so mladi zdravniki z delovno dobo do 10 let tisti, ki jih moramo prepoznati in obdržati, saj so oni nosili največje breme te epidemije. Židan pa je dejal, da bi v SD bistveno povečali plače družinskim zdravnikom, ker so depriviligirani.

Kaj pa pravi podmladek strank?

V sklepnem delu oddaje so v studio prišli predstavniki podmladkov strank in spregovorili o duševnih stiskah mladih. Te kot posledica epidemije še kar trajajo, celo več: še poglabljajo se, ker mnogi ne pridejo do ustrezne pomoči.

V podmladku Levice pravijo, da je odgovor le v radikalni spremembi sistema, v katerem živimo. Arne Jakob Zakrajšek (Levica) je izpostavil, da problemi, ki so jih mladi izkusili, niso izolirani problemi, ampak izhajajo iz tega, kakšni smo kot družba. "Številni mladi morajo ob študiju delati, da lahko imajo streho nad glavo," je dejal in poudaril, da so veliko mladih v še večjo stisko pahnili ukrepi. "Zaradi ukrepov je prišlo do izpada dohodkov in deložacije iz študentskih domov, nekateri so ostali brez strehe nad glavo," je dejal.  

Podpredsednik Slovenske demokratske mladine Andrej Hoivik je dejal, da je bilo šolanje na daljavo za mlade težka preizkušnja. Dejal je, da šol ne bi zapirali, saj je socializacija izredno pomembna. Izpostavil je, da smo imeli v času epidemije vseeno veliko športnih uspehov. "Mladi so začutili, da če trenirajo in se aktivirajo, lahko premagajo tudi te stiske," je dejal. Nato pa je pogledal v kamero in nagovoril mlade: "Ne bodite depresivni, bodite aktivni. Pridružite se nam v Slovenski demokratski mladini in mislim, da bo tudi ta depresija kmalu odšla stran."

"V gibanju Povežimo Slovenijo bomo predvsem opozarjali na medgeneracijsko povezovanje na lokalnem nivoju, kjer bodo imeli otroci in mladostniki okoli sebe varno okolje, bodo socialno vključeni in se bodo v primeru težav lahko obrnili na bližnje," je dejala Kaja Galič, šefica podmladka Slovenske ljudske stranke. Dodala je še, da bodo največ poudarka dali na preventivo.  

"Preventiva je ključna za preprečevanje stisk," je menila tudi Katja Berk Bevc, predsednica Mlade Slovenije, ki je poudarila tudi pomen družine. "Če bomo krepili družine, bomo v prihodnosti lažje premagovali krize. V tem trenutku pa vsekakor potrebujemo največ možne kurative na področju duševnih stisk," je dejala in pojasnila, da bi bilo denar treba nameniti v psiho-socialno pomoč.  

V Mladem forumu predlagajo, da bi duševne stiske zajezili po sistemu sistematskega pregleda. "Vsak šestnajstletnik bi obiskal psihologa ali psihiatra, s tem pa bi duševne stiske zajezili pravočasno," je prepričan predsednik foruma Luka Goršek. Dodal je, da bo morala naslednja vlada, kakršna koli bo, omogočiti več kapacitet za hospitalizacije v Sloveniji. Poudaril je tudi problematiko alkoholizma, ki po njegovih besedah vodi tudi v nasilje. "Tega so po navadi deležne ženske in mladi," je dejal in pozval k preventivnemu ravnanju, da bi preprečili hujšo duševno stisko pri mladih.  

"Najprej moramo skrajšati čakalne vrste in to bomo najbolj neposredno naredili s tem, da bomo investirali v specializacije v psihologiji, saj imamo psihologov premalo," je dejala Lucija Tacer, predsednica podmladka pri Gibanju Svoboda. Hkrati se zaveda, da takšen ukrep ne bo imel takojšnjega učinka, zato želijo okrepiti tudi pomoč v izobraževalnem sistemu, predvsem bi zvišali število svetovalnih delavcev v obveznem šolstvu.  

"Klinični psihologi in psihiatri niso edini profil, ki se ukvarja z duševnimi stiskami," je opozoril Jakob Kužnik (LMŠ)in poudaril pomen zakonske ureditve psihoterapije. "Preden psihološka stiska preraste v psihološko težavo ali motno, moramo zagotoviti takojšnjo obravnavo. Kako to narediti? Uredimo že enkrat področje psihoterapije, da bo kvalitetna in dostopna tudi prek javnega sistema," je poudaril.

"Pomembna je tudi destigmatizacija duševnega zdravja. Številni mladi si ne upajo poiskati pomoči, ker jih je strah, kaj bo mislila okolica," pa je dejala Rebeka Ostrovršnik iz podmladka Stranke Alenke Bratušek.

Resničnost in verodostojnost izjav predstavnikov strank smo preverjali med soočenjem, izsledke pa smo objavili v rubriki Dejstva.

Omenjene stranke smo povabili na podlagi raziskav, ki jih za našo medijsko hišo opravlja Inštitut Mediana.