Golob bi sodeloval s KUL in civilno družbo, Hojs ne bi vabil Levice

S soočenjem predsednikov strank, ki jih javnomnenjske raziskave uvrščajo najbolje, se je predvolilna kampanja pred državnozborskimi volitvami začela tudi v naši medijski hiši.

V studio smo povabili predsednike strank SDS, Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov, Levice, Nove Slovenije, LMŠ, SAB in Povežimo Slovenijo. Predsednik vlade Janez Janša je odpotoval v Zagreb, namesto njega je zato prišel podpredsednik SDS Aleš Hojs. 

Teme, o katerih so govorili, so najbolj aktualne: Kako čim prej končati trpljenje v Ukrajini in kaj pri tem lahko stori Slovenija? Pa posledice vojne v Ukrajini, tako za našo varnost kot tudi za naš žep. Kako omejiti podražitve? O koronavirusu: bomo kot družba in kot država iz epidemije izšli kot zmagovalci ali kot poraženci? Kdo bo vodil Slovenijo prihodnja štiri leta, kakšen tip voditelja potrebuje Slovenija v teh zahtevnih časih? In kaj lahko pričakujemo takoj po volitvah. Kakšne koalicije so sploh mogoče?

'Gledamo resničnostni šov, epizodo v Kijevu bi lahko pomenovali selfie v Kijevu'

Robert Golob je, sodeč po anketah, največji tekmec SDS in Janeza Janše, a se doslej še nista soočila. Kot pravi, ne verjame v naključja. "Zagotovo gre za načrt," je dejal. Upa pa, da bo Janša vendarle zbral pogum in se udeležil kakšnega soočenja. Aleš Hojs je branil svojega "šefa" in dejal, da je bila Janševa pot v Zagreb pomembnejša od udeležbe v oddaji na naši televiziji in da bo do soočenja med njima zagotovo prišlo.

Kaj naši gostje menijo o napotitvi slovenske diplomatske misije v Kijev? "To, da bi se predsednik vlade o tem posvetoval z vsemi, bi pomenilo dodatno varnostno tveganje, zato je prav, da je to naredil v strogi tajnosti," je menil Hojs. Tanja Fajon je opozorila, da takšne solistične in herojske akcije vodijo v dodatne konflikte. Matej Tonin je povedal, da Slovenija ni edina, ki ima tam diplomatsko misijo in dela točno to, kar delajo druge države. "Je aktivna članica mednarodne skupnosti in to majhnost si moramo izbiti iz glave. Delamo tisto, kar moramo v danem trenutku." Prepričan je, da gre za ustvarjanje notranjepolitične histerije. Zdravko Počivalšek je potezo Janše podprl, saj je "cilj mir čim prej". Luka Mesec pa: "Moti me, da je politika postala tak teater. Žal mi je, da gledamo nek reality show, epizodo v Kijevu bi lahko pomenovali 'sefie v Kijevu'. Vse, kar gledamo je, da vlada išče načine, kako se bo pokazala, da rešuje svet, medtem ko ni znala rešiti Slovenije." Želi si, da bi se takšne igrice po 24. aprilu končale. Alenka Bratušek je opomnila, da pot v Kijev ni edina solo akcija te vlade. "Solo akcije so slabe, škodijo Sloveniji in ne prinašajo rešitve za ukrajinsko krizo," je menila. Znova je poudarila, da bi Janša svojega prijatelja Orbana lahko pozval, naj gre v Moskvo in poskuša pregovoriti tistega, ki vojno dejansko lahko konča. "Edino enoten svet lahko pripelje do miru. Mir je edina rešitev, ki jo moramo zasledovati, solo akcije k temu ne pripomorejo," je prepričan Golob. Marjan Šarec je dejal, da Slovenija kot del EU in Nata izvaja skupno politiko in to je njena vloga. "Ni vloga našega predsednika vlade, da bo izzival, se vpletal v konflikt in Slovenijo še izpostavljal dodatni nevarnosti. Njegova naloga je zaščititi državljane."

Podobno je razburila tudi izjava Janeza Janše, da je treba zapreti zračni prostor nad Ukrajino. Golob se v šali sprašuje, s čim bo Slovenija zaprla zračni prostor nad Ukrajino, saj "nima ničesar prispevati". Prepoved letov pomeni direktno napoved vojne, je prepričan, zato je treba to preprečiti. Bolj koristna bi bila po njegovem mnenju pobuda za vzpostavitev humanitarnih koridorjev na zemlji. Hojs je opozoril, da je Janša edini od aktualnih predsednikov v EU, ki ima neposredne izkušnje z vojno. Pobuda za zaprtje zračnega prostora je vseskozi v igri, pravi. Mesec je menil, da Janša dobro ve, da ga Nato ne bo upošteval in s takšnimi izjavami le opozarja nase. "Želimo si predsednika vlade, ki bo hitreje mislil kot tvital!" 

'Ograja na meji je največja sramota v zgodovini Slovenije'

Ena od žalostnih posledic vojne v Ukrajini so množice beguncev. Napovedali smo, da jih v Sloveniji lahko sprejmemo do 200.000, doslej jih smo jih 7.000. Bo Slovenija odslej odprta za begunce ali so Ukrajinci izjema, ker so nam kulturno, zgodovinsko in versko blizu, kot je pisalo v vladnem tvitu, ki je bil pozneje izbrisan? 

Hojs je ponovil, da je ta trditev dejstvo, čeprav bi si marsikdo želel, da se to zanika." "Tam je bila napisana resnica!" Na vprašanje, zakaj je bil tvit potem izbrisan, ni odgovoril. 

Golob napoveduje odstranitev ograje s slovensko-hrvaške meje. Ali to pomeni politiko odprtih vrat za vse begunce? Golob je odgovoril, da je človek v stiski človek in to je načelo, ki ga zagovarjajo. Sami prebivalci, ki tam živijo, so ograjo nekoč hoteli zaradi varnosti, zdaj pa pravijo, da ograja ne deluje in jo želijo čim prej odstraniti. Tudi Mesec pravi, da je ograjo treba z meje odstraniti, ker je razlikovanje med begunci "navaden rasizem", ograja na meji pa "največja sramota v zgodovini Slovenije". Počivalšek je opozoril, da ne smemo mešati ekonomskih migrantov in beguncev. "Do beguncev smo odprti, za ekonomske migrante pa morajo veljati pravila", je menil. Se pa tudi on zavzema, da se ograjo z južne meje odstrani. Fajonova pravi, da bi podrla ograjo in uredila zakonite poti za priseljevanje. Hojs pa je napovedal, da v SDS v naslednjem mandatu ne bodo ničesar podirali. Šarec je opomnil, da imamo panelno ograjo in rezilno žico, ki je povsem nehumana v teh časih in jo je treba takoj odstraniti. Tonin je dejal, da je ograja namenjena preprečevanju ilegalnih migracij in če jo bomo mi odstranili, se bo to prestavilo na kakšno drugo mejo. Bratuškova je dejala, da vlada ljudi deli na prvorazredne in drugorazredne že v Sloveniji, ne samo med begunci. In tudi tvit, ki ga Hojs "veselo ponavlja iz soočenja v soočenje, je nedopusten". "S tem kažejo sliko in odnos do ljudi", je menila.

O upravljanju zdravstvene krize covida-19 

Spregovorili so tudi o reševanju zdravstvene krize zaradi covida-19. Medtem ko aktualni predstavniki vladnih strank priznavajo, da bi na določenih področjih lahko delovali bolje, denimo na področju komuniciranja, poudarjajo, da je Slovenija iz te krize izšla kot zmagovalka na gospodarskem področju, kot se je izrazil Zdravko Počivalšek, ki se je pohvalil z gospodarsko rastjo Slovenije po koronakrizi. Kot mu odgovarja Alenka Bratušek, je vlada to krizo izkoristila, dobro pa jim je uspelo pri polnjenju žepov svojih prijateljev. 

Ceno slabega spopada z epidemijo so najdražje plačali upokojenci v DSO in šolarji, ki so imeli zaprte šole, pravi. Za domnevno gospodarsko uspešnostjo pa nas čaka dolg, saj ta gospodarska rast temelji na zadolževanju, kar ni zdrava gospodarska rast, je izpostavila. S tem, da nas bo zaradi dolga še kako bolela glava, se je strinjala tudi Tanja Fajon. Šarec je dejal, da je politika v času lockdowna stopila skupaj, vlada pa je nato zapravila zaupanje s podtaknjenci v PKP. Golob je poudaril, da je aktualna vlada pri upravljanju najprej odstranila stroko in tako zapravila zaupanje ljudi. 

O novo sprejetem zakonu o dohodnini 

Tonin in Počivalšek sta poudarila, da z novim zakonom o dohodnini vsi državljani pridobijo višje plače, da pa jim drugi politični pol, ki temu nasprotuje, želi to takoj vzeti nazaj. Golob je dejal, da bodo ta zakon zagotovo spremenili, saj imajo zaradi njega več bolj premožni, kot priznava tudi sam, državljanom z nižjimi prispevki, ki pa po njegovem mnenju to res potrebujejo, pa ta zakon prinese bore malo. Kot je poudarila tudi Fajonova, ta zakon poglablja razlike: "Seveda si vsak želi višje plače, tisti z minimalnim dohodkom bodo imeli 13 evrov več, tisti, ki imajo 40.000 evrov bruto pa bodo imeli 15.000 evrov več. Torej tisti, ki imajo več, bodo imeli še več. Mi bi obdavčevali progresivno."  Šarec poudarja, da se lepo sliši, da bomo imeli vsi višje plače, a proračun bo utrpel 800 milijonov evrov škode. "Tak rokohitrski ukrep je lahko tretiran le kot predvolilni bonbon," je potezo vlade o sprejetju zakona o dohodnini ocenil Šarec. S tem zakonom se bomo morali vsi soočiti, pravi. 

Kandidati o prehranski in energetski krizi v Evropi 

Napad na Ukrajino je zaostril energetsko in prehransko krizo v Evropi. Cene hrane so najvišje v zadnjih 20 letih. Od začetka februarja 2002 do konca februarja 2022 so se zvišale za dobrih 73 odstotkov. Kakšne ukrepe bi na tem področju sprejeli kandidati? 

Večinoma se kandidati strinjajo, da bi višali delež samooskrbe in prehranske neodvisnosti Slovenije. Kot pravi Golob, bi selektivno nižali cene DDV za nekatera osnovna živila. Tonin je poudaril, da bi morali v prvi vrsti spremeniti način razmišljanja, da se splača kupovati od lokalnega trga, več je treba narediti pri spodbudi prodaje izdelkov slovenskih proizvajalcev, pravi. Bratuškova mu je odgovorila, da je treba največ pridelati več slovenske hrane.

Mesec zagovarja prehransko in energetsko samooskrbo. Poudarja, da se je treba rešiti predvsem odvisnosti od fosilnih goriv. Po korona krizi je treba proizvesti več doma, poudarja. Kot meni, lahko država najrevnejšim pomaga na ravni dohodkov, da se tem skupinam popravijo najnižji prejemki. Šarec meni, da je najbolj pomembno zagotoviti prehransko neodvisnost od drugih. Na kratek rok so lahko potrebne tudi subvencije hrane, če ni druge rešitve. Na dolgi rok pa ne smemo pozabiti tudi na investicije v namakalne sisteme zaradi suše in pozeb, s katerimi se sooča Slovenija, je spomnil. 

Kdo bi s kom sodeloval?

Prva naloge nove vlade bo normalizacija stanja v državi in vrnitev demokracije, napovedujejo v LMŠ. Šarec pravi, da je prvi ukrep, da vsi v vladi spoštujejo zakone in odgovarjajo za svoje napake. Druga poteza je revizija vseh kadrovskih potez in poslov. Kašna pa bo razlika od tiste vlade, v kateri so že bili?"Razlika bo ta, da bo naslednja vlada večinska in ne več manjšinska. Vsi bomo za isto mizo, prevzemali svoj del odgovornosti," je napovedal. 

Golob je poudaril, da so že zdaj v stiku s civilno družbo in tako bo ostalo. "Ne mi, glas ljudstva pripravlja sistemsko zakonodajo, ki bo odpravila škodljive ukrepe te vlade. Mi jih bomo podprli. Ne bomo sami pisali zakonodaje. Verjamemo v ljudi," je izpostavil. Dodal je še, da 60 odstotkov volivk hoče drugačno družbo - odprto, svobodno, spoštovalno, solidarno. "Če bomo dobili mandat, bo ta jasen - moramo pripeljati do take družbe." V studiu vidi štiri potencialne partnerje za to. "Po vladi bomo šli v koalicijo ne samo s KUl-om, pač pa tudi s civilno družbo," je napovedal.

"Želimo si spoštovanja. Ta vlada je odvzela dostojanstvo ljudem, mi delamo drugače," je menila Fajonova. Mandatarja bo po njenih besedah ponudil tisti, ki bo zbral zadostno število glasov in sedežev v parlamentu. "Tu vidim štiri sijajne zaveznike!" Sama sicer zagovarja politiko dialoga, vključevanja in sodelovanja, ne vidi pa možnosti sodelovanja s strankami trenutne vladne koalicije. 

Tonin meni, da v politiki ni prostora za zamere."Prihodnja vlada bo morala biti usmerjena v prihodnost, trdna, z lastno vizijo in se ne bo ukvarjala sama s sabo ali z maščevanjem. Bolj, kot se nekoga izključuje, bolj se oži prostor za neko normalno sodelovanje. Moralo se bo poskrbeti za ljudi in NSi je v takih vladah vedno prisotna," je dejal.

"Vedno govorim, da se bomo pogovarjali z vsemi, dogovorili pa s tistimi, ki so pripravljeni iti naprej," je menil Počivalšek. 

Bratuškova je dodala, da so v stranki SAB pogumni in zanesljivi ljudje, ki svojih volivcev niso in ne bodo izdali nikoli. Zato so pred časom podpisali sporazum s KUL. "S takimi ljudmi smo pripravljeni sodelovati v prihodnje." Prepričana je v trdno levosredinsko vlado.

Mesec pravi, da imajo na volitvah dva glavna cilja – zamenjati vlado in z Levico priti v vlado. Želijo si biti stranka, ki bo "garant" za to, da ne dobijo še ene vlade Mira Cerarja, ampak vlado, ki bo naredila, kar se bo dogovorila. Na kompromise so pripravljeni, je zatrdil.

Hojs pa je zaključil, da so trenutno osredotočeni na volilno kampanjo in računajo, da bodo relativni zmagovalci. Janša bo gotovo na pogovore povabil vse stranke, on osebno pa bi izključil Levico, ker "so tako različni, da v kakršnokoli koalicijo ne spadajo". "Bomo pa počakali, ali se bo sploh uresničilo to, kar v KUL govorijo, torej ali bodo sploh vse štiri stranke prestopile parlamentarni prag." 

Resničnost in verodostojnost izjav predsednikov strank smo preverjali med samim soočenjem, izsledke pa smo objavili na naši spletni strani 24ur.com – v rubriki Dejstva in v oddaji 24UR ZVEČER. 

Naslednje soočenje bo na sporedu čez teden dni, v ponedeljek, 4. aprila, ravno tako s pričetkom ob 20. uri na POP TV.

Naslednjo javnomnenjsko raziskavo bomo objavili v nedeljo, 10. aprila.