ZDA vložile veto na predlog resolucije za premirje v Gazi

Predlog resolucije je pripravilo vseh deset nestalnih članic Varnostnega sveta, ki so dobile podporo štirih stalnih članic – Rusije, Kitajske, Francije in Velike Britanije.

Predstavnica Gvajane je pred glasovanjem dejala, da je osnovni namen resolucije potrditev mednarodno-pravno zavezujočega dokumenta za konec vojne v Gazi, namestnik ameriške veleposlanice Robert Wood pa je po glasovanju izrazil obžalovanje, da so bili primorani vložiti veto. Glasovanje proti je utemeljil s tem, da ZDA ne morejo podpreti predloga resolucije, ki zahteva brezpogojno premirje, ki pa ne bo pripeljalo do izpustitve talcev, ampak bo utrdilo položaj Hamasa. Kritiziral je tudi pomanjkanje obsodbe Hamasa, katerega pripadniki so 7. oktobra lani napadli Izrael in začeli vojno.

Šlo je za predlog resolucije, ki izhaja iz pobude premierja Roberta Goloba v času splošne razprave svetovnih voditeljev Generalne skupščine ZN v septembru za humanitarno resolucijo o Gazi. Slovenska misija je za sodelovanje pridobila vseh deset nestalnih članic Varnostnega sveta, vodilno vlogo pri izdelavi predloga pa je potem prevzela Gvajana.

Predlog resolucije je zahteval takojšnje in brezpogojno premirje v Gazi ter takojšnjo in brezpogojno izpustitev talcev Hamasa. Opozoril je na primarno odgovornost Varnostnega sveta ZN za mednarodni mir in varnost ter izrazil zavezo rešitvi dveh držav, kjer bo Gaza del palestinske države, ki bo živela v miru ob Izraelu. Zahteval je tudi spoštovanje mednarodnega prava, neoviran dostop humanitarne pomoči Palestincem, zavrnil poskuse stradanja civilnega prebivalstva v Gazi in med drugim poudaril nepogrešljivo vlogo Agencije za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA).

Tanja Fajon izrazila obžalovanje

"Globoko obžalujemo uporabo veta in se zahvaljujemo članom Varnostnega sveta, ki so podprli besedilo desetih izvoljenih članic. Slovenija že od začetka vojne poziva k močnemu in enotnemu glasu Varnostnega sveta, ki bi zagotovil prekinitev ognja, izpustitev talcev in neoviran dostop humanitarne pomoči. Slovenija bo podprla nadaljnje korake k miru, vključno z mednarodno mirovno konferenco in zavezo k rešitvi dveh držav," je po ameriškem vetu sporočila ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.

"Od terorističnega napada Hamasa 7. oktobra do neusmiljenih napadov na civiliste in omejevanja humanitarne pomoči v Gazi, vključno z obleganjem severne Gaze in oviranjem delovanja UNRWA, kakršnega še ni bilo - ta vojna je vse, čemur nasprotuje Ustanovna listina ZN. Obžalujemo veto, še toliko bolj, ker ta vojna s svojimi humanitarnimi posledicami in učinki prelivanja resno ogroža mednarodni mir in varnost," pa je po vetu v Varnostnem svetu dejala namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič.

Tudi druge članice Varnostnega sveta ZN so izražale obžalovanje in predstavnik Kitajske je dejal, da bo zgodovina ostro sodila ZDA zaradi nenehne uporabe veta v primeru Gaze.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je bil kot vedno zelo oster in je dejal, da veto ni presenečenje, čeprav je šokanten, hinavski in ciničen glede na vse kar se dogaja v Gazi. "Dokazali ste, da ste neposredno odgovorni za vse kar se dogaja v Gazi," je Američanom povedal Rus.

V skladu z novimi pravili bo sedaj v kratkem času o ameriškem vetu razpravljala tudi celotna Generalna skupščina ZN.

Varnostni svet ZN je doslej ob 7. oktobra lani, ko so pripadniki Hamasa napadli Izrael, ki je potem zasedel Gazo, sprejel štiri resolucije od katerih sta bili prvi dve osredotočeni na humanitarno pomoč Palestincem.

Marca letos sprejeta resolucija je zahtevala premirje v času muslimanskega svetega meseca ramazan, junijska resolucija pa je podprla Bidnov načrt za izpustitev talcev in trajno premirje v treh fazah.