'Zahod mora ostati enoten in pripraviti sankcije, če se bo ruska agresija stopnjevala'

Rusija je ta konec tedna okrepila svoje sile na meji z Ukrajino, kljub sporočilom Moskve, da končuje nekatere vojaške vaje, je dejal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby. Po ocenah ameriškega obrambnega ministrstva je ruski napad na Ukrajino možen kadar koli z malo ali brez opozorila. Ruski predsednik Vladimir Putin "še naprej krepi sile vzdolž meje z Ukrajino in v Belorusiji, tudi čez ta konec tedna. Na voljo ima veliko več kot 100.000 (vojakov)," je za CNN povedal tiskovni predstavnik John Kirby. Po navedbah Kirbyja ne gre le za številke. "Na voljo so mu zmogljivosti kombiniranega orožja, vse od oklepnih vozil, pehote in posebnih sil do kibernetske, zračne in protiraketne obrambe," je dejal. Dodal je tudi, da so se pripadniki ameriške nacionalne garde umaknili iz Ukrajine, še vedno pa v državi ostaja manjše število varnostnih sil, kar je povezano z nadaljnjo prisotnostjo ameriških diplomatov.

Združene države so opozorile, da bi lahko bila ruska invazija na Ukrajino neizbežna, njihovi zahodni zavezniki pa so v odgovor zagrozili s svežnjem gospodarskih sankcij.

ZDA veleposlaništvo v Ukrajini selijo iz Kijeva v Lvov

Ameriško zunanje ministrstvo je medtem potrdilo, da bo vse preostalo osebje veleposlaništva preselilo iz Kijeva v Lvov na zahodu Ukrajine. Wall Street Journal pa poroča, da so zaradi strahu pred napadom odredili uničenje računalniške opreme. ZDA zaradi "dramatične pospešitve" kopičenja ruskih sil na ukrajinski meji začasno selijo svoje veleposlaništvo iz Kijeva v zahodno ukrajinsko mesto Lvov, je danes povedal ameriški državni sekretar Antony Blinken."Veleposlaništvo bo še naprej sodelovalo z ukrajinsko vlado," je poudaril Blinken. 

Dodal je, da nadaljujejo z intenzivnimi diplomatskimi prizadevanji za deeskalacijo krize. Kljub temu je vse preostale državljane ZDA v Ukrajini znova pozval, naj nemudoma zapustijo državo."Naše osebje nameravamo vrniti na veleposlaništvo (v Kijev) takoj, ko bodo to dopuščale razmere," je povedal državni sekretar.

ZDA so že minuli konec tedna objavile odločitev o umiku večine osebja svojega veleposlaništva iz ukrajinske prestolnice. V nedeljo so ustavili tudi delovanje konzularnih služb na tem veleposlaništvu. Medtem so za nujne primere že vzpostavili majhno konzularno predstavništvo v Lvovu, ki se nahaja približno 70 kilometrov od poljske meje. 

Na veleposlaništvu v Kijevu je ukrajinski varnostnik povedal, da so vsi Američani odšli in da je stavba zdaj zaprta. Prav tako naj ne bi bila vidna nobena zastava ZDA. "Velika napaka je, da se nekatera veleposlaništva selijo v zahodno Ukrajino," se je medtem odzval Zelenski. "Zahodne Ukrajine namreč ni, je le cela Ukrajina. Torej če se kaj zgodi, se bo povsod," je dodal.

Več kot deset držav je svoje državljane že tudi pozvalo k čimprejšnjemu odhodu iz Ukrajine, nekatere so tudi odredile umik svojih diplomatov iz Kijeva. Začasno zaprtje svojih veleposlaništev v Kijevu sta napovedali tudi Kanada in Avstralija, ki bosta svoje diplomatske operacije prav tako preselili v Lvov. Že v soboto so številne države pozvale svoje državljane, naj zapustijo Ukrajino. V Kijevu ocenjujejo, da Zahod pretirava in popušča ruskemu pritisku.

Johnson svari pred ruskimi načrti 

Iz Washingtona in Londona tako še naprej opozarjajo, da bi se ruska invazija lahko zgodila vsak trenutek, v Kijevu svarijo pred nepotrebno in škodljivo dramatizacijo razmer, v Moskvi pa zanikajo kakršne koli ofenzivne načrte in zatrjujejo, da Rusija ne načrtuje napada na ukrajinsko ozemlje. Ukrajinska varnostna služba je SBU sporočila, da je "v zadnjih urah informacijski pod prostor pritiskom brez primere".  Britanski premier Boris Johnson medtem svari pred 'zelo zelo nevarno situacijo' v Ukrajini. Kot poroča SkyNews, je ta povedal, da je 'zelo jasno', da Rusija načrtuje invazijo na svojo sosedo.  Kot je posvaril Johnson, naj bi obstajali znaki, da Rusi 'nekaj načrtujejo' že v naslednjih 48 urah. Britanci so svoje državljane, ki so še v Ukrajini, sicer pozvali, da se umaknejo, 'dokler so komercialne poti še odprte'.

V 40-minutnem telefonskem pogovoru z Joe Bidnom sta sklenila, da za diplomacijo okno še vedno ostaja odprto, a se to počasi zapira. "Strinjala sta se, da ostaja odprto ključno okno za diplomacijo in za Rusijo, da umakne svojo grožnjo Ukrajini," je sporočil tiskovni predstavnik britanskega premierja. "Strinjala sta se tudi, da morajo zavezniki ostati enotni, vključno z uvedbo sankcij, če se bo ruska agresija stopnjevala. Poudarila sta, da morajo evropske države zmanjšati svojo odvisnost od ruskega plina, kar bi najbolj prizadelo ruske strateške interese." 

Francija je medtem posvarila, da je Evropa pripravljena uvesti stroge sankcije, če Rusija napade Ukrajino. Kot je povedal francoski zunanji minister Francija ne namerava vojaško odgovoriti na invazijo, a da Pariz Ukrajino podpira finančno, poroča CNN. 

Ukrajina vztraja pri članstvu v zvezi Nato

Čeprav se za morebitni napad omenja datum 16.2, ta datum je zaveznikom sporočil Biden, ukrajinski voditelj Zelenski dvomi v to informacijo. 

Kot so poročali tuji mediji, naj bi Ukrajina sicer  razmišljala o tem, da bi zaradi zagotovitve miru z Rusijo lahko odstopila od članstva v zvezi Nato oziroma bi lahko bila pri tem vprašanju 'fleksibilna'. A, kot poroča SkyNews, je Ukrajina zdaj sporočila, da še vedno vztraja pri članstvu v zvezi Nato. Ukrajinski veleposlanik Vadym Prystaiko je za britanski medij dejal, da o opustitvi zahteve za članstvo ne razmišljajo, da bi tako morda ustavili invazijo na Ukrajino. To, da se Ukrajina ne priključi Natu je, spomnimo, namreč ena ključnih  Putinovih zahtev. Ukrajinski veleposlanik je dodal je, da je prizadevanje za članstvo v zvezi Nato "Zapisano v ustavi in ​​da več kot polovica Ukrajincev meni, da nimajo druge poti, kot da se priključimo Natu, da bi zagotovili varnost Ukrajine."

Nemški kancler: Zaenkrat ni govora o članstvu Ukrajine v Natu

Na to temo se je sicer oglasil tudi Olaf Scholz, ki se je danes srečal z Volodomirjem Zelenskim. Nemški kancler je Rusijo pozval, naj se odzove na predloge za dialog, katerih cilj je zmanjšati napetost na rusko-ukrajinski meji. "Vojaške aktivnosti Rusije na ukrajinski meji so nerazumne. Za takšno napotitev vojakov ni razumih razlogov. Zato Rusijo pozivamo k dialogu," je dejal Scholz, ki bo v torek obiskal še Moskvo. Dejal je, da zaenkrat ni govora o članstvu Ukrajine v Natu. Po njegovih besedah Moskva dela problem iz nečesa, česar sploh ni na mizi. 

Medtem pa je Zelenski poudaril, da bi članstvo v Natu Ukrajini zagotavljalo varnost in ozemeljsko celovitost. Po poročanju Guardiana je Zelenski poudaril, da je 'varnost Ukrajine, varnost celotne Evrope.'   

Scholz je poudaril, da  se o suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ni mogoče pogajati in ponovil, da bodo v primeru napada sledile ostre sankcije proti Rusiji. "Če bo Rusija znova prekršila ozemeljsko celovitost Ukrajine, vemo, kaj nam je storiti," je dejal. Dodal je, da od Moskve pričakujejo jasne korake v smeri zmanjšanja napetosti, kar bo, kot je dejal, ruskim sogovornikom v torek tudi povedal. 

Putin: diplomatska rešitev z Zahodom je še možna

Vladimir Putin se je  srečal z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki mu je povedal, da je diplomatska rešitev z Zahodom še možna. "Naše možnosti še zdaleč niso izčrpane. Zagotovo se ne bi smele nadaljevati v nedogled, vendar bi predlagal, da jih nadaljujemo in povečujemo," je dejal Lavrov na srečanju s Putinom.

 Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ameriškega predsednika povabil na obisk v Kijev, saj da bi s tem poslal "močan signal in pripomogel k deeskalaciji razmer". Ameriški uradniki so na to odgovoril, da je tovrsten obisk vse manj verjeten.

Ukrajina trpi vse večjo gospodarsko škodo

Ukrajina sicer iz dneva v dan trpi vse večjo gospodarsko škodo, med drugim so tudi mednarodna zavarovalniška podjetja sporočila, da ne bodo več odobrila zavarovanj letov v ukrajinskem zračnem prostoru. Vlada Ukrajine je zato namenila pol milijarde evrov iz rezervnega sklada državnega proračuna za zavarovanje potniških letal v zračnem prostoru države. Cilj tega ukrepa je stabilizacija trga potniškega letalskega prevoza, so sporočili iz vlade.

V ruskih regijah v bližini ukrajinske meje se še naprej odvijajo vojaški premiki enot, prav tako v Belorusiji, kjer sta ruska in beloruska vojska začeli z izvedbo vojaških vaj. Washington trdi, da ima Moskva že več kot 130.000 vojakov v bližini ukrajinske meje.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je Rusijo in druge ključne članice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pozval k nujnemu srečanju v roku 48 ur glede zaostrovanja napetosti na ukrajinsko-ruski meji. Srečanje naj bi prineslo več "transparentnosti" glede ruskih načrtov v zvezi z Ukrajino, na svoji spletni strani poroča britanski BBC. Po besedah Kulebe je Ukrajina v petek formalno zahtevala odgovore Rusije glede njenih namenov v skladu z dunajskim dokumentom, sklenjenim v okviru Ovseja, katerega članica je tudi Rusija. 

Poljsko predsedstvo Ovseju je v nedeljo tvitnilo, da so ga Estonija, Latvija in Litva v luči "nenavadnih vojaških aktivnosti" zaprosile za srečanje z Belorusijo in drugimi zainteresiranimi stranmi, in sestanek je prav v skladu z dunajskim dokumentov sklican za danes. V Ukrajini sicer deluje tudi opazovalna misija Ovseja, ki je v nedeljo sporočila, da kljub odhodu predstavnikov nekaterih držav nadaljuje delo v skladu s svojim mandatom. Njeni člani so trenutno razporejeni v desetih mestih po državi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer kritiziral "paniko", ki se ustvarja na Zahodu in vztrajal, da zaenkrat ni videl nobenih dokazov o tem, da Rusija dejansko načrtuje skorajšnjo invazijo na njegovo državo.

Zelenski je v nedeljo tudi skoraj eno uro govoril po telefonu z Bidnom, s katerim sta se strinjala, da je pomembno vztrajati na poti diplomacije in odvračanja. Pred tem je Biden v soboto po telefonu govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, a brez konkretnega rezultata.