"V primeru vojaške agresije na Ukrajino, ki bi ogrozila njeno ozemeljsko celovitost in suverenost, bodo sledile stroge sankcije, ki smo jih skrbno pripravili in jih lahko skupaj z našimi zavezniki v Natu in Evropi uvedemo takoj," je Scholz dejal na predvečer njegovega odhoda v Ukrajino, ki mu bo sledil še obisk v Rusiji.
Scholz bo namreč v ponedeljek najprej odpotoval v Ukrajino na pogovore s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, v torek pa v Rusijo, kjer se bo sestal s predsednikom Vladimirjem Putinom. "V obeh primerih je cilj ugotoviti, kako lahko zagotovimo mir v Evropi," je dejal Scholz, potem ko se je v zadnjih dneh kriza zaradi kopičenja ruskih enot na meji z Ukrajino močno zaostrila.
Scholz je dodal še, da je treba za izhod iz krize uporabiti različne oblike mednarodne diplomacije, in da je "Ukrajina lahko prepričana, da ji bo Nemčija tako kot v preteklosti še naprej izkazovala potrebno solidarnost".
Nemška vlada je pred ponedeljkovim obiskom kanclerja Olafa Scholza v Kijevu sicer omenila možnost okrepljene obrambne podpore Ukrajini, vendar pa je možnost pošiljk smrtonosnega orožja še vedno izključena. Pričakuje se, da se bo nemški kancler dogovoril o novi finančni pomoči, za katero je zaprosil tudi Kijev. Pred kratkim je nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht obljubila tudi, da bo Nemčija ukrajinski vojski poslala 5000 zaščitnih čelad.
Seznam želja ukrajinskega veleposlaništva z dne, 3. februarja, ob tem vključuje tudi več vrst vojaške opreme, ki ne spada med smrtonosno orožje, kot so elektronski sistemi za sledenje, oprema za razminiranje, zaščitne obleke, radarske postaje in oprema za nočno opazovanje. Svoja stališča glede rusko-ukrajinske krize je po današnji ponovni izvolitvi podal tudi nemški predsednik in nekdanji zunanji minister Frank-Walter Steinmeier.
V svojem govoru po izvolitvi je odgovornost za stopnjevanje konflikta med Zahodom in Rusijo zaradi Ukrajine pripisal Moskvi. Obstaja "nevarnost vojaškega konflikta na vzhodu Evrope in odgovornost za to nosi Rusija", je dejal.
Borrell: EU in njene države članice usklajujejo svoja dejanja
EU in njene države članice po besedah Josepa Borrella usklajujejo svoja dejanja. "Po potrebi glede na varnostne okoliščine prilagajamo prisotnost osebja in nasvete glede potovanj državljanom EU," je sporočil.
Potrdil je nadaljnjo podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine ter diplomatskim prizadevanjem za umiritev razmer. Posvaril je tudi pred hudimi posledicami in odzivom v primeru vojaške agresije nad Ukrajino.
Kot je znano, v ZDA in Evropi narašča bojazen pred rusko invazijo na Ukrajino, ki naj bi bila glede na opozorila Washingtona mogoča že v nekaj dneh. Rusija to zanika in ZDA obtožuje, da z opozarjanjem na rusko agresijo same povečujejo nevarnost vojne. Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poziva k umiritvi, češ da je trenutno največji sovražnik ljudi panika.
Države medtem pospešeno pozivajo svoje državljane v Ukrajini, naj jo zapustijo, obenem pa nekatere tudi krčijo svoje diplomatske dejavnosti v državi.
Biden in Zelenski za nadaljevanje diplomacije v odnosih z Rusijo
Ameriški in ukrajinski predsednik Joe Biden in Volodimir Zelenski sta se v telefonskem pogovoru zavzela za nadaljevanje diplomacije v poskusih odvračanja ruske agresije. Več visokih ameriških predstavnikov je pred tem ponovilo predhodna svarila, da je napad Rusije na Ukrajino mogoč "kadarkoli".
Biden je Zelenskemu tudi ponovno zagotovil zavezanost Washingtona ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti. Kot je dejal, se bodo ZDA in njene partnerice hitro odzvale na morebitno novo agresijo Rusije na Ukrajino, so sporočili iz Bele hiše. Sta pa se voditelja strinjala o pomenu nadaljevanja diplomacije in odvračanja v odziv na krepitev ruskih sil na meji z Ukrajino, so še dodali.
V luči intenzivnih diplomatskih prizadevanj, da bi se izognili vojni, sta sicer v soboto po telefonu govorila tudi Biden in ruski predsednik Vladimir Putin, a v ZDA pogovor ni vlil optimizma. Telefonski pogovor predsednikov "zagotovo ni pokazal, da se stvari odvijajo v pravo smer", je danes za televizijo Fox dejal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby. Kot je dodal, ne vidi nobenega znaka, da bi imel Putin namen umiriti napetosti. "Menimo, da bi se lahko večje vojaško posredovanje zgodilo kadarkoli," je dejal.
Rusija, ki zanika vojne namene, je od lanskega novembra na mejah z Ukrajino zbrala več kot 100.000 vojakov in v zadnjih dneh začela niz vojaških vaj v Belorusiji in na Črnem morju, s čimer je dejansko obkrožila svojo sosedo.
"Že deset dni ugotavljamo pospešeno krepitev ruskih sil in njihovo nameščanje bližje meji, tako da bi bilo vojaško posredovanje lahko sproženo zelo, zelo hitro," je za CNN dejal tudi visoki svetovalec Bele hiše za zunanjo politiko Jake Sullivan. Najverjetneje bi se začelo s raketnimi napadi in bombardiranji, sledili bi premiki kopenskih sil, je dejal. Obenem pa dopušča tudi možnost, da bi se Putin odločil za diplomatsko pot.
Na vprašanje glede zadržkov ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, češ da gre za ustvarjanje prevelike panike, je odvrnil, da se je Washington odločil svoje analize deliti javno, da bi preprečili Rusiji, da Ukrajino in svet preseneti.
ZDA branijo svojo odločitev o umiku osebja z veleposlaništva v Kijevu
Ameriški State Department je v soboto "zaradi nenehne grožnje ruskega vojaškega posredovanja" naročil umik večine osebja z veleposlaništva ZDA v Kijevu. Z današnjim dnem so ustavili delovanje konzularnih služb na tem veleposlaništvu, nujne konzularne zadeve pa je mogoče urediti v Lvovu na zahodu Ukrajine.
Kot je danes dejal državni sekretar Antony Blinken, je tveganje vojaškega posredovanja "dovolj visoko, grožnja pa dovolj bližnja", da je evakuacija osebja v tem trenutku "preudarna poteza", ki jo je treba storiti.
Ameriški odločitvi je že v soboto sledila Kanada, danes pa tudi Avstralija. Tako kot ZDA sta konzularne storitve preselili v Lvov, v bližino meje s Poljsko.
State Department je kasneje sporočil, da se svarilo nanaša tudi na njihove člane misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki jih torej prav tako pozivajo k odhodu. Misija Ovseja v Ukrajini sicer nadzoruje uveljavljanje prekinitve ognja na vzhodu Ukrajine.
Obenem ameriška vojska iz države umika vse svoje preostale vojake. Gre za približno 160 pripadnikov narodne garde, ki so bili tam z namenom urjenja ukrajinskih sil.
Ukrajina bo kljub zaskrbljenosti ohranila odprt zračni prostor
Ukrajina pa je danes obljubila, da bo njen zračni prostor ostal odprt za mednarodni promet kljub opozorilom Zahoda."Zračni prostor nad Ukrajino ostaja odprt, država pa si prizadeva preprečiti tveganja za letalske prevoznike," je ukrajinsko ministrstvo za infrastrukturo sporočilo po nujnem sestanku, na katerem so se osredotočili na nevarnost, da bi Ukrajina ostala odrezana od mednarodnih letov.
Nizozemski letalski prevoznik KLM je namreč v soboto postal prvi večji letalski prevoznik, ki je zaradi naraščajočega tveganja v regiji za nedoločen čas prekinil lete v Ukrajino.
Ukrajinski nizkocenovni letalski prevoznik SkyUp je nato danes sporočil, da je bilo njegovo letalo s Portugalskega v Kijev prisiljeno pristati v Moldaviji, ker je irska družba, od katere je najel letalo, preklicala dovoljenje za prelet Ukrajine.
Analitiki v tej panogi menijo, da bodo tudi druge mednarodne letalske družbe kmalu začele prepovedovati lete v Ukrajino zaradi vse večjih stroškov zavarovanja v okviru potovanj v to državo.
Letalsko industrijo namreč še vedno preganja spomin na sestrelitev letala družbe Malaysia Airlines julija 2014, ki je med letom iz Amsterdama v Kuala Lumpur prečkalo konfliktno območje v vzhodni Ukrajini. Vseh 298 potnikov na letalu je umrlo.
Na ukrajinskem ministrstvu za infrastrukturo so sicer priznali, da se "nekateri prevozniki soočajo s težavami, povezanimi z nihanji na zavarovalniškem trgu", in dodali še, da je "država pripravljena podpreti letalske prevoznike in jim zagotoviti dodatna finančna jamstva".
V Rusiji zaskrbljeni zaradi umikanja osebja Ovseja iz Ukrajine
"Ovse je svoje članice obvestil o odločitvi več držav, da zaradi poslabšanja varnostnih razmer umaknejo svoje osebje posebne nadzorne misije Ovse v Ukrajini. To je za nas resno zaskrbljujoče," je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. "Vodstvo Ovseja pozivamo, naj odločno ustavi vse poskuse manipuliranja in provokacij. Prepričani smo, da je nadzorna dejavnost misije v popolnem skladu z njenim mandatom potrebna kot še nikoli prej," je še dodala Zaharova.
Misija ZDA pri Ovse je namreč v četrtek pozvala vse ameriške državljane, naj zapustijo Ukrajino, vključno s tistimi, ki delajo za posebno misijo Ovseja v Ukrajini. Člani misije so razporejeni po vsej državi, tudi v vzhodnem delu, ki je pod nadzorom proruskih separatistov, kjer so "zelo izpostavljeni", je sporočila misija ZDA pri Ovseju.
Ovse sicer združuje 57 držav iz Evrope, Azije in Severne Amerike, vključno z ZDA, Rusijo in večjimi zahodnoevropskimi državami, da bi spodbujal dialog in sodelovanje na področju varnostnih vprašanj. Organizacija je opravljala nadzorno vlogo med še vedno trajajočim osemletnim konfliktom na vzhodu Ukrajine, ki je zahteval že več kot 14.000 življenj.
