Na tisoče žalujočih se je v petek zbralo na pogrebnih obredih v mestu Lvov na zahodu Ukrajine, da bi se poslovili od žrtev ruskega raketnega napada, v katerem je bilo ubitih sedem ljudi, vključno z materjo in njenimi tremi hčerkami.
V eksplozijah, ki so odjeknile še pred zoro v začetku tega tedna v zgodovinskem središču mesta, je bilo ranjenih tudi na desetine civilistov.
Mesto se je praktično ustavilo, ko so se žalujoči, mnogi so si brisali solze, nekateri pa so držali posamezne sončnice ali šopke, zbrali pred cerkvijo v središču Lvova.
Smrti so močno prizadele mesto, ki so mu bili večinoma prihranjeni napadi, ki običajno ciljajo na infrastrukturo in so bolj intenzivno osredotočeni na vzhod države. A tokrat so doživeli tragičen opomnik na dejstvo, ki ga že tako ni mogoče pozabiti, da je njihova domovina v vojni.
Medtem ko je na stotine žalujočih opazovalo, se je Jaroslav Bazilevič, ki je izgubil ženo in tri hčere, udeležil pogreba. Oblečen v črno, njegov obraz je bil še vedno zaznamovan s poškodbami od eksplozije, je hodil do cerkve, medtem ko ga je podpiral še en moški, in stal nad odprtimi belimi krstami žene in hčera. Mnogi so ga objeli, še več jih je nemo skušalo izraziti sočutje s človekom, ki je v trenutku izgubil družino.
Travma po napadu je v mestu globoka. "Eksplozije so odmevali tako pred hišo kot za njo. Nisem vedela, kam naj se umaknem. Zaklonišča ni bilo blizu," je za AP dejala prebivalka. "Šla sem zapreti okno, spustiti rolete. In ko sem to počela, je prišlo do eksplozije. Iskre so letele vsepovsod, okna pa ni bilo več. Po tem sem slišala nekoga kričati - na pomoč, ljudje so ujeti pod ruševinami," pa je dodala druga.
Smrti Jaroslavovih otrok v raketnem napadu so mnogi videli kot napad na prihajajočo generacijo, ki že tako ne pozna drugega kot vojno. "V središču Evrope Rusija iztreblja cele družine Ukrajincev. Rusi ubijajo naše otroke, našo prihodnost," je v spletni objavi zapisal župan Lvova. In ob fotografiji družine dodal: "Živa je le še ena oseba s fotografije".
Marta Kuzii, izredna profesorica na ukrajinski katoliški univerzi, kjer je bila študentka 18-letna Darina Bazilevič, je enakega mnenja.
"Darina predstavlja generacijo, ki ji je bila dana naloga obnoviti Ukrajino. Bila je otrok, ki je odraščal z vojno, to je bil del njenega življenja," je dejala. Toda njena prihodnost je ugasnila pod ruševinami doma.
Medtem se vojna v Ukrajini nadaljuje. Najhitrejši način za končanje vojne je zagotavljanje orožja Ukrajini, zato ji morajo članice Nata še naprej zagotavljati podporo, zlasti v trenutni težki fazi vojne, je znova ocenil generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.
"Predsednik Putin mora spoznati, da na bojišču ne more zmagati, ampak mora sprejeti pravičen in trajen mir, v katerem bo Ukrajina imela vlogo suverene in neodvisne države," je ob obisku Osla dejal Stoltenberg.
Članice zavezništva je pozval, naj še naprej zagotavljajo podporo Ukrajini, zlasti v tej težki fazi vojne.
Kitajsko pa je pozval, naj preneha podpirati nezakonito rusko vojno. "Kitajska ne more še naprej spodbujati največjega vojaškega konflikta v Evropi, ne da bi to vplivalo na njene interese in ugled," je dejal.
ZDA so se medtem odločile, da bodo Ukrajini namenile nov paket vojaške pomoči v vrednosti 250 milijonov dolarjev (okoli 224 milijonov evrov), je na srečanju kontaktne skupine za Ukrajino v nemškem Ramsteinu dejal ameriški obrambni minister Lloyd Austin. Nemčija bo medtem Kijevu zagotovila še 12 samovoznih havbic.
Pogovori v Ramsteinu, na katerih so sodelovali predstavniki približno 50 držav, so bili sicer osredotočeni na krepitev ukrajinske zračne obrambe in obrambne industrije zahodnih zaveznic.
Srečanja se je udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je zaveznice pozval, naj Kijevu zagotovijo več orožja. Vnovič jih je pozval tudi k odpravi omejitev pri uporabi zahodnih raket dolgega dosega, da bi ukrajinske sile lahko napadale cilje globoko v notranjosti Rusije.
Danes pa se je Zelenski srečal z italijansko premierko Giorgio Meloni. Kot je znano, Italija odločno podpira Ukrajino in ji je poslala orožje za pomoč pri obrambi pred ruskimi silami, hkrati pa je doslej vztrajala, da se mora to uporabljati le na ukrajinskih tleh.
