Ruska raketa zadela strateško pomemben most med Odeso in Moldavijo

Ukrajinski uradniki poročajo, da je ruska raketa zadela strateško pomemben most, ki ukrajinsko Odeso povezuje z Romunijo. Vodja državnih ukrajinskih železnic Oleksandr Kamišin je namreč dejal ,da je bil med napadom poškodovan most čez ustje reke Dnester, poroča Sky News.

Poškodovanih sicer pri tem ni bilo, je pa raketa prekinila železniško povezavo med ukrajinsko regijo in Romunijo. Kot je dejal svetovalec ukrajinskega ministrstva za notranje zadeve Anton Geraščenko nadaljnje informacije in podatki o ranjenih še potrjujejo. "Most je za zdaj zaprt. Če bo tako tudi ostalo, bo dostop do dela regije Odesa mogoč le ob moldavski meji," je dehal

Gazprom bo Poljski ustavil dobavo plina

Rusija bo od srede prenehala pošiljati plin na Poljsko, je sporočila poljska državna plinska družba PGNiG. Kot so dejali v podjetju, mu je ruski energetski gigant Gazprom sporočil, da bodo vse dobave plina v državo ustavljene od 8.00 ure dalje po srednjeevropskem času.

Gazprom je prekinitev utemeljil z novimi pravili, objavljenimi prejšnji mesec, ki pomenijo, da morajo neprijateljske države plin plačevati v rubljih, PGNiG pa je to zavrnil. Polsjka plinska družba se sicer pri večini svojega uvoza zanaša prav na Gazprom. V prvem četrtletju letošnjega leta je od ruskega podjetja kupil kar 53 odstotkov uvoza, poroča BBC.

 PGNiG je sicer prekinitev dobave plina opisal kot kršitev pogodbe in dodal, da bo podjetje sprejelo ukrepe za ponovno vzpostavitev pretoka plina. Poljsko ministrstvo za podnebje je medtem zagotovilo, da je oskrba z energijo v državi varna. Ministrica za podnebje Anna Moskwa je dejala, da plina ni treba črpati iz zalog ter da dobave ne bodo zmanjšali. Podzemno skladišče PGNiG naj bi bilo namreč polno v 80 odstotkih, prav tako pa se približuje poletje, zato bo povpraševanje manjše.

Poljska ima tudi alternativne vire oskrbe, vključno s terminalom za utekočinjen zemeljski plin (LNG) v Swinoujscieju. 1. maja naj bi se ob tem odprla nova plinovodna povezava z Litvo, ki bo Poljski omogočila dostop do plina iz litovskega terminala. Oktobra pa bo na voljo nov plinovod, ki dobavlja plin iz Norveške, znan kot "Baltic Pipe". Polno zmogljivost naj bi dosegel do konca leta in bi lahko nadomestil vse ruske dobave.

Poljska je že sicer nameravala prenehati z uvozom ruskega plina do konca leta, ko ji poteče dolgoročna pogodba o dobavi z Gazpromom.

Guterres opozoril Lavrova: V Rusiji ni ukrajinskih tankov, v Ukrajini pa so ruske čete

V okviru diplomatskih prizadevanj za ustavitev vojne pa je generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres obiskal Moskvo, kjer se je že srečal z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Na srečanju je Guterres pozval k prekinitvi ognja v Ukrajini ter opozoril, da vojna že vpliva na cene hrane in energije po svetu. Ob tem je dejal tudi, da so Združeni narodi pripravljeni, da v celoti mobilizirajo svoje človeške in logistične vire za pomoč pri reševanju ljudi iz Mariupola. Predlagal je, da bi ZN in Mednarodni odbor Rdečega križa sodeloval z ruskimi in ukrajinskimi silami ter tako ljudem omogočila odhod "v katero koli smer, ki jo izberejo".

"Ukrajina nujno potrebuje humanitarne koridorje, ki bi bili resnično varni in ki bi jih spoštovale obe smeri," je dodal Guterres. Tako Ukrajina kot Rusija za neupoštevanje humanitarnih koridorjev krivita druga drugo.

Ruski minister je medtem predlagal, da pogovori z Ukrajino o tem, da bi civilistom dovolili, da zapustijo Mariupol, ne bodo potekali. Ukrajina je namreč že pred tem pozvala k posebnemu krogu pogovorov, da bi rešili življenja ujetih v obleganem mestu, a je Lavrov njihov poziv označil le za zaigrano gesto ter dejal, da si Ukrajina "najverjetneje želi le še en srce parajoč prizor". Kot je dejal, ukrajinski predsednik namreč ni upošteval zadnjih predlogov Rusije.

Lavrov je medtem na srečanju izpostavil, da so se glede Ukrajine nakopičile težave, ki jih je treba razjasniti. Dejal je, da se na Zahodu pojavljajo težnje po vzpostavitvi monopolnega sveta. Guterres mu je odvrnil, da se zavzema za multipolarni svet.

Ruski zunanji minister je Guterresa obtožil, da skušajo Združeni narodi preseči lastna pooblastila, a generalni sekretar Združenih narodov je poudaril, da čeprav verjame, da ima Rusija svoje razloge, da je ena stvar jasna, resnična ter da je noben argument ne more spremeniti: "Medtem ko na ozemlju Rusije ni ukrajinskih tankov, pa so ruske čete prisotne na ozemlju Ukrajine."

Da je prednostna naloga ZN predvsem zmanjšanje človeškega trpljenja v Ukrajini. Pozval je k čim prejšnjem premirju, s čimer se je Lavrov strinjal ter dejal, da je Rusija zavezana mirovnim pogajanjem: "Če ima kdo kakšne ideje, smo jim pripravljeni prisluhniti."

V Kijevu so obisk generalnega sekretarja ZN v Moskvi sicer ostro kritizirali. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da "ne vidi nobene pravičnosti in logike" v tem, da je Guterres najprej odpotoval v Rusijo. Namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk je dejala, da bi moral Guterres izkoristiti svoj današnji obisk v Moskvi, da bi rešil prebivalce Mariupola in zagotovil prave humanitarne koridorje. Dodaja, da so ukrajinske oblasti pripravljene, če bo to potrjeno.

Putin ob srečanju z Guterresom izrazil željo po nadaljnjih pogajanjih z Ukrajino

Ruski predsednik Vladimir Putin je Guterresa gostil kasneje. Izrazil je željo po nadaljevanju pogajanj z Ukrajino in upanje, da bodo prinesla pozitiven rezultat. Putin je Guterresu ob tem ponovno obširno pojasnil svojo utemeljitev za napad na Ukrajino, a hkrati dejal, da Rusija še vedno upa, da se bo konflikt v Ukrajini zaključil s pomočjo pogajanj. "Kljub dejstvu, da je vojaška operacija v teku, še vedno upamo, da bomo lahko dosegli napredek po diplomatski poti. Pogajanj nikoli ne zavračamo," je dejal Putin.

Pogovore v Istanbulu konec marca je označil kot znaten preboj, vendar je hkrati namignil, da so pogajanja v veliki meri propadla po poročilih o pokolih civilistov v ukrajinskem mestu Buča. Pri tem je dodal, da so tovrstna poročanja zgolj provokacija in da ruska vojska z grozodejstvi v Buči nima ničesar.

V zvezi s pristaniškim mestom Mariupol pa je Putin zatrdil, da v obleganem mestu trenutno ne potekajo ruske vojaške operacije. Hkrati je ukrajinske sile obtožil, da civiliste v tamkajšnji jeklarni Azovstal uporabljajo kot živi ščit, ruske sile pa jim v nasprotju z navedbami ukrajinske strani po njegovih besedah ne preprečujejo evakuacije.

Guterres je medtem ruskemu predsedniku dejal, da je invazija na Ukrajino v popolnem nasprotju z ustavo in statutom Združenih narodov. Ob tem je izrazil tudi globoko zaskrbljenost zaradi humanitarnih razmer, podobno kot že prej v pogovoru z ruskim zunanjim ministrom. Putin mu je odvrnil, da Guterresovo zaskrbljenost popolnoma razume, vendar je pri tem dodal, da za aktualne nemire v Ukrajini krivi državni udar, ki je leta 2014 privedel do strmoglavljenja tedanjega proruskega predsednika Viktorja Janukoviča.

Putin se je sicer "načeloma strinjal" s sodelovanjem ZN in Mednarodnega odbora Rdečega križa pri evakuaciji civilistov iz jeklarne Azovstal, so še sporočili Združeni narodi. "Sledili bodo nadaljnji pogovori z Uradom ZN za usklajevanje humanitarnih zadev in ruskim obrambnim ministrstvom," je dodal tiskovni predstavnik ZN Stephane Dujarric.

Po obisku v Rusiji bo generalni sekretar ZN prek Poljske odpotoval tudi v Ukrajino, kjer se bo v četrtek sestal z Zelenskim.

Putin in Erdogan o evakuaciji civilistov iz Mariupolja

Tudi ruski predsednik in njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan sta se pogovarjala o prizadevanjih Moskve za evakuacijo civilistov iz Mariupola, so sporočili iz Kremlja. Erdogan je Putina vprašal o situaciji v obleganem jugovzhodnem pristaniškem mestu, na kar mu je ruski voditelj odgovoril, da je "mesto osvobojeno in da se v njem ne izvajajo bojne operacije".

Rusija in Ukrajina se v ponedeljek sicer nista uspeli dogovoriti o odprtju humanitarnega koridorja iz ogromnega industrijskega območja Azovstal v Mariupolu, kjer naj bi se skrivalo več sto civilistov, ukrajinske enote pa se še vedno upirajo. Putin je dejal, da bi moral Kijev "prevzeti politično odgovornost in vojakom iz humanitarnih razlogov ukazati, naj položijo orožje".

Ukrajinska stran medtem zatrjuje, da se ruski napadi kljub Putinovim trditvam nadaljujejo. "Nihče ne sme zapustiti Azovstala. To, da se je napad ustavil, je laž," je dejal namestnik župana Mariupola Sergej Orlov.

Po navedbah Kremlja sta voditelja v telefonskem pogovoru sicer govorila o "stalnih prizadevanjih Rusije za zagotovitev varnosti miroljubnih civilistov, vključno z organizacijo humanitarnih koridorjev".

'Tu smo, da pomagamo Ukrajini zmagati v boju proti nepravični invaziji Rusije'

V Pentagonu srečanje obrambnih ministrov in visokih generalov opisujejo kot posvet, na katerem bodo preučil, kako lahko partnerice Ukrajine prispevajo k okrepitvi vojaške moči države po koncu vojne. V pretežni meri gre za vprašanje modernizacije in zagotavljanja moči in zmožnosti ukrajinske vojske, ne pa za varnostna zagotovila, je dejal tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva John Kirby.

"Tu smo, da pomagamo Ukrajini zmagati v boju proti nepravični invaziji Rusije ter vzpostaviti obrambo za izzive prihodnosti," je na srečanju dejal gostitelj, ameriški obrambni minister Austin Lloyd. "Imperialna agresija" Rusije po njegovih besedah ne zadeva le Ukrajine in Evrope, temveč predstavlja izziv vsakemu svobodnemu človeku na svetu. Upor Ukrajine je po drugi strani navdih za svobodni svet, je sporočil v nagovoru udeležencem.

ZDA, ki so že zdaj največji dobavitelj mednarodne vojaške pomoči Ukrajini, bodo po besedah ameriškega ministra še naprej premikale gore, da bi lahko zadostile potrebam Kijeva. "Verjamemo, da lahko zmagajo, če bodo le imeli pravo opremo in pravo podporo," je poudaril Austin, ki je v nedeljo skupaj z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom obiskal Kijev.

Nemčija bo v Ukrajino poslala oklepnike s protiletalskim orožjem

Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht je medtem potrdila poročanje medijev, da se je Berlin odločil neposredno v Ukrajino poslati oklepnike s protiletalskim orožjem tipa gepard, potem ko je postal tarča ostrih kritik zaradi svojega obotavljanja pri pošiljanju težkega orožja v Ukrajino.

Ob tem je priznala, da so zaloge orožja nemške vojske nizke, zato se bodo obrnili na nemške proizvajalce orožja. "Ukrajina naroči in Nemčija plača," je dejala.

Poleg tega je napovedala urjenje ukrajinskih vojakov na ozemlju Nemčije. Kot je dejala, si skupaj z ameriškimi prijatelji prizadevajo za urjenje ukrajinskih vojakov za ravnanje s topniškimi sistemi na nemških tleh.

ZDA so na srečanje v Ramsteinu povabile predstavnike 40 držav, od tega naj bi jih večina na pogovore poslala obrambne ministre in najvišje generale. Med njimi so tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Resnikov ter iz Slovenije obrambni minister Matej Tonin in načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš.

Namen srečanja je bila predstavitev trenutnih vojaških razmer v Ukrajini ter možen nadaljnji razvoj dogodkov. Udeleženci so izmenjali poglede, kako dodatni okrepiti podporo Ukrajini, da bi se ta lahko še učinkoviteje zoperstavila brutalni ruski agresiji, še zlasti ko gre za vojaško pomoč.

Slovenski obrambni minister je izrazil podporo Ukrajini v boju zoper rusko agresijo ter pripravljenost Slovenije, da pomaga tako humanitarno kot vojaško. Ob tem se je zavzel za boljšo koordinacijo med državami pri teh naporih. Ob robu srečanja je govoril tudi z nemško kolegico Christine Lambrecht, o realizaciji dogovora o sodelovanju med državami pri zagotavljanju obrambe Ukrajine.

Lavrov pravi, da je Nato udeležen v vojno

Lavrov je v ponedeljek sicer dejal, da bodo nadaljevali mirovna pogajanja z Ukrajino, hkrati pa opozoril, da obstaja "resnična" nevarnost tretje svetovne vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zvezi Nato je očital, da je s pošiljanjem orožja v Ukrajino pravzaprav udeleženka v vojni. Rusija je sicer začela v zadnjih dneh stopnjevati napade na železniško infrastrukturo na zahodu države, po kateri v Ukrajino prihajajo pošiljke orožja.  

V pogovoru za ruske tiskovne agencije je Lavrov kritiziral pristop Kijeva k pogovorom in dodal: "Dobra volja ima svoje meje. Če pa ni vzajemna, to ne pomaga pogajalskemu procesu." Z ukrajinsko oblastjo se po njegovih besedah še pogajajo, a je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil, da se pri pogajanjih pretvarja.

Glede vojne v Ukrajini je sicer izrazil prepričanje, da se bo na koncu "vse končalo s podpisom sporazuma".

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba sicer komentarje Lavrova o "resnični nevarnosti" tretje svetovne vojne vidi kot moskovske slutnje poraza in meni, da so tam izgubili upanje, da bodo svet uspeli odvrniti od pomoči Ukrajini. 

Nadaljevanje ruske ofenzive na vzhodu

Ruska ofenziva na vzhodu Ukrajine se medtem nadaljuje, ruske sile skušajo po navedbah britanskih obveščevalcev obkoliti ukrajinske položaje na vzhodu države. V ruske roke naj bi po britanskih navedbah padlo mesto Kremina z 18.000 prebivalci, ki leži v pokrajini Lugansk.

Po britanskih navedbah, ki jih povzema BBC, naj bi srditi boji potekali tudi južno od mesta Izjum, saj ruske sile skušajo s severa in vzhoda napredovati proti mestoma Slovjansk in Kramatorsk. Dodajajo, da se ukrajinske sile pripravljajo tudi na obrambo Zaporožja pred morebitnim ruskim napadom z juga. Od tam danes lokalne oblasti poročajo o ruskih raketnih napadih.

V ruskih zračnih napadih je bilo na jugu in vzhodu Ukrajine ubitih najmanj devet civilistov, več oseb pa je bilo ranjenih. V bombnem napadu v Harkovu na vzhodu Ukrajine so umrle tri osebe, sedem pa je bilo ranjenih, je na družbenem omrežju zapisal regionalni guverner Oleg Sinegubov ter ob tem prebivalce pozval, naj bodo zelo previdni in ostanejo v zakloniščih, če je le možno.

Tri trupla so potegnili iz ruševin stavbe v mestu Popasna. Žrtve naj bi se pred ruskimi raketami zatekle v klet, a je bila stavba v napadu porušena, je dejal guverner Luganska Sergej Hajdaj. Hkrati sta bili še dve osebi ubiti v ukrajinski regiji Doneck, šest je bilo ranjenih, je sporočil guverner regije Pavlo Kirilenko. Dodal je, da so ruske sile v mestu Avdijivka zadele bolnišnico, šolo in stanovanjske zgradbe. Tudi v Zaporožju je bila ubita ena oseba, ko so ruski izstrelki zadeli podjetje v južnem delu mestu.

Ob tem je ruska vojska sporočila, da je onesposobila dva sistema zračne obrambe S-300 in uničila izstrelišče za rakete kratkega dosega Točka-U v bližini mesta Barvinkov na vzhodu države. Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je dejal, da sta bila uničena tudi dva ukrajinska protiletalska sistema, in dodal, da so ruske sile v zadnjih 24 urah obstreljevale skoraj 1300 ciljev v Ukrajini.

Obilice napadov je bila deležna tudi jeklarna Azovstal v ukrajinskem mestu Mariupol, ki so jo ruske sile po navedbah ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform v zadnjih 24 urah napadle kar 35-krat. Napadi prihajajo po ponedeljkovi napovedi prekinitve ognja s strani Rusije za evakuacijo civilistov iz jeklarne. Ukrajinske oblasti sicer trdijo, da je v jeklarni ujetih približno 500 borcev azovskega bataljona in 1000 civilistov, v mestu pa naj bi bilo ujetih še več kot 100.000 prebivalcev.

Rusi v Hersonu vzeli ključe mestne hiše

V Hersonu, mestu na jugu Ukrajine, ki je bilo po začetku ruske invazije v Ukrajino eno izmed prvih tarč, so ruske sile zdaj vstopile še poslopje mestne administracije. Župan Igor Kolikajev je dejal, da so oboroženi ruski vojaki v ponedeljek prevzeli nadzor nad mestno hišo, ki je bila kljub že večtedenski ruski okupaciji do zdaj še vedno v ukrajinskih rokah.

Župan je dejal, da so odvzeli ključe stavbe in ukrajinsko stražo pred vhodom zamenjali s svojimi možmi. Sam je stavbo zapustil ob 19.45 po lokalnem času in dodal, da so vsem zaposlenim ponudili možnost, da mirno odidejo domov.  

Policijska ura v Kijevu

Od ponedeljka do petka bo v prestolnici Kijev med 22. in 5. uro v veljavi nočna policijska ura. Kot je pojasnil vodja kijevske regionalne vojaške uprave Oleksandr Pavliuk, so jo uvedli, da bi zaščitili prebivalce pred "ruskimi provokacijami".

Spomnil je, da je takrat prepovedano gibanje po ulicah in drugih javnih krajih, tako v vozilih kot peš. Izjema so le delavci v kritični infrastrukturi, ki imajo posebne dovolilnice.  

Avstrijski minister razburil z dvomom v članstvo Ukrajine v EU

V Avstriji in tujini odmeva izjava zunanjega ministra Alexandra Schallenberga, da obstajajo različne možnosti povezovanja Ukrajine z EU, ki ne pomenijo nujno njenega polnopravnega članstva v uniji. Ministrove besede, izrečene v soboto na nekem manjšem forumu, bi morda ostale neopažene, če ne bi vzbudile pozornosti in ogorčenja uradnega Kijeva.

Ukrajina nedvomno je del Evrope in Zahoda, je dejal Schallenberg, a se obenem vprašal, ali "lahko to funkcionira zgolj preko polnopravnega članstva v EU". "Mislim, da ne," si je odgovoril, obenem pa svojo zadržanost utemeljil tudi s tem, da pri tem nikakor ne smemo pozabiti na regijo Zahodnega Balkana.

Tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko je takoj ocenil, da so Schallenbergove izjave "kratkovidne" in v neskladju z "interesi združene Evrope", obenem pa ignorirajo mnenje "prepričljive večine" prebivalcev EU, ki podpirajo članstvo Ukrajine v uniji.

Kritike na račun Schallenberga so prišle tudi iz domače politike, med drugim iz vrst Zelenih in kroga okoli evropskega komisarja Johannesa Hahna.

Vodja avstrijske diplomacije pa je nato izrazil začudenje nad odmevnostjo in kritiko, ki so ju bile deležne njegove besede. Sam namreč meni, da v osnovi ni povedal nič novega. Kot je spomnil, je ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu že ob svojem obisku februarja dejal, da "nisem prepričan, ali je polnopravno članstvo v Evropski uniji res edina pot". Poudaril je tudi, da stoji za svojimi besedami glede Zahodnega Balkana, ki že leta čaka na napredek na svoji poti v EU.