Med rusko in ukrajinsko vojsko se krepijo spopadi za nadzor nad strateškim Mariupolom na jugu države. Mesto je od začetka marca tarča intenzivnega ruskega bombardiranja, ki se glede na današnje poročilo generalštaba ukrajinske vojske nadaljuje.
V bitki za Mariupol je sedaj ena od osrednjih točk postala jeklarna Azovstal, napad na katero naj bi sedaj pripravljala ruska vojska. Obsežen industrijski kompleks več tisoč ukrajinskih vojakov, ki ostajajo v obleganem mestu, uporablja kot eno od baz, poroča britanski BBC.
V začetku tedna so se pojavila tudi poročila, da naj bi Rusija območje jeklarne napadla s kemičnim orožjem, a te navedbe še niso bile potrjene. Da še ni povsem jasno, kakšno snov naj bi ruska stran nedavno uporabila nad mestom, je ponoči dejal tudi predsednik Volodimir Zelenski, ki dodaja, da ni mogoče izvesti celovite preiskave.
Je pa od mednarodne skupnosti terjal ukrepe proti morebitni uporabi kemičnega orožja s strani Rusije. "Odzovite se preventivno! Kajti po uporabi orožja za množično uničevanje odziv ne bo spremenil ničesar več," je dejal po poročanju britanskega BBC.
Zatrdil je še, da so ruske sile od začetka invazije pred 48 dnevi utrpele nenadomestljive izgube.
Opozorilo Zahodu zaradi pošiljk orožja
Rusija bo ameriška in Natova vozila, ki bodo čez ukrajinsko ozemlje prevažala orožje, smatrala za legitimne vojaške tarče, je opozoril namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov.
Vsak poskus Zahoda, da bi povzročili večjo škodo ruski vojski ali njenim separatističnim zaveznikom, bo "ostro zatrt", je Rjabkov dejal v intervjuju za tiskovno agencijo Tass. "Opozarjamo, da bodo konvoji orožja ZDA in Nata po ukrajinskem ozemlju za nas predstavljali legitimne vojaške tarče," pri Reutersu povzemajo njegove navedbe. "Američani in drugi Zahodnjaki morajo razumeti, da bodo vsakršni poskusi, da bi upočasnili našo posebno operacijo in povzročili škodo ruskim silam ter enotam Ljudskih republik Doneck ali Lugansk, ostro zatrti," je opozoril.
Iz Evrope nove pol milijarde evrov za orožje
Evropska unija pa bo Ukrajini zagotovila dodatnih 500 milijonov evrov za dobavo orožja in opreme, je danes sporočil Svet EU. Ključnega pomena je, da unija okrepi vojaško podporo Ukrajini, medtem ko se Rusija pripravlja na novo ofenzivo na vzhodu Ukrajine, je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
Gre za tretji paket vojaške pomoči EU Ukrajini, z dodatnimi 500 milijoni evrov pa je EU doslej namenila skupno 1,5 milijarde evrov za dobavo vojaške opreme ukrajinskim oboroženim silam. Sredstva bodo namenjena za financiranje osebne zaščitne opreme, kompletov prve pomoči in goriva ter orožja za obrambne namene.
Predsedniki Poljske, Litve, Latvije in Estonije obiskali Ukrajino
Predsedniki Poljske in treh baltskih držav, Litve, Latvije in Estonije, so danes z vlakom odpotovali v Kijev, da bi izkazali podporo in solidarnost z Ukrajino ob ruski invaziji.
Obisk je organizirala Poljska, ki skrbi tudi za logistiko in varnost delegacije v Ukrajini. Programa obiska štirih predsednikov, ki so z vlakom v Kijev odpotovali iz poljskega mesta Rzeszow blizu ukrajinske meje, iz varnostnih razlogov sicer niso razkrili, vendar naj bi po besedah svetovalca poljskega predsednika obiskali "s simbolnega vidika najpomembnejša prizadeta območja".
Litovski predsednik Gitanas Nauseda je ob obisku mesta Borodjanka blizu Kijeva dejal, da je kraj "prežet z bolečino in trpljenjem", poroča tiskovna agencija AFP. "Težko je verjeti, da se v Evropi 21. stoletja lahko dogajajo takšna grozodejstva, a to je realnost. Tu so bili umorjeni in mučeni ukrajinski civilisti, stanovanjske hiše in drugo civilno infrastrukturo pa so bombardirali. To je vojna, v kateri moramo zmagati," je dejal.
Scholz: Predsednik je želel iti v Ukrajino in lepo bi bilo, da bi ga sprejeli
Prvotno se je štirim voditeljem želel pridružiti tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, vendar je ukrajinska vlada nakazala, da ta v Kijevu ni zaželen in da bi ji bolj ustrezala navzočnost nemškega kanclerja Olafa Scholza.
Sedanji predsednik in nekdanji zunanji minister Steinmeier se doma in v tujini sooča s kritikami zaradi svoje prijateljske politike do Moskve, kar je sicer po navedbah AFP nedavno priznal kot napako.
Torkovo sporočilo Ukrajine, da Steinmeierjeva prisotnost v Kijevu ni zaželena, je sicer izzvala precej neodobravanja in obžalovanja pri številnih nemških politikih. Oglasil se je tudi Scholz in izrazil nezadovoljstvo ter dejal, da je bila ta poteza "nekoliko neugodna".
"Predsednik je želel iti v Ukrajino in lepo bi bilo, da bi ga sprejeli," je kancler po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal za radio rbb. Tiskovni predstavnik nemške vlade Wolfgang Büchner ob tem ni želel komentirati, ali bi bil tudi Scholz pripravljen oditi v Ukrajino.
"Mislim, da je absolutno pravilno, da vedno več ljudi govori o in uporablja besedo genocid v zvezi s tem, kar počne Rusija, kar je naredil Vladimir Putin," je pred novinarji v Quebecu danes izjavil Justin Trudeau. Z Bidnom sta zaenkrat edina svetovna voditelja, ki sta Putina obtožila genocida.
Tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko je odklonilno stališče evropskih voditeljev glede uporabe izraza genocid danes označil kot razočaranje. Zelenski, ki je ponoči hitro pohvalil Bidnove besede, pa je nocoj izjavil, da so takšna stališča za Ukrajince "zelo boleča" in da se bo o njih pogovoril z Macronom. Oba sta posebej zavrnila tudi današnje Macronove besede o Ukrajincih in Rusih kot "bratskih" narodih, češ da to po vsem, kar se je zgodilo, zagotovo več ne drži.
Rusija pripravlja silovito ofenzivo za zavzetje regij Doneck in Lugansk
Rusija, ki naj bi podcenjevala odpor ukrajinskih sil, se je medtem že v celoti umaknila z območja prestolnice Kijev in krepi navzočnost na vzhodu države, kjer naj bi pripravljala silovito ofenzivo za zavzetje regij Doneck in Lugansk.
Glede na poročila in satelitske posnetke, ki jih navaja BBC, Rusija kopiči enote in opremo ob meji z Ukrajino, znotraj Ukrajine pa krepi operacije okrog mesta Izjum in pripravlja napade proti Slovjansku.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Ukrajinske sile so medtem v torek poročale o zajetju vidnega proruskega poslanca in enega najbogatejših ljudi v Ukrajini Viktorja Medvedčuka, ki zaradi tesnih vezi z Moskvo velja za kontroverzno osebnost. Po začetku ruske invazije je pobegnil iz hišnega pripora, sedaj pa so ga ukrajinske sile v posebni operaciji prijele.
Khan: Ukrajina je "prizorišče zločina"
V Buči in drugih predmestjih Kijeva, ki so jih zasedle ruske čete, je bilo ubitih več kot 720 ljudi, več kot 200 jih štejejo za pogrešane, pa poroča ukrajinsko notranje ministrstvo. Župan Buče Anatolij Fedoruk je dejal, da so na njihovem območju našli 403 trupla, število pa bi se lahko povečalo, ko bodo minolovci prečesali območje.
Ukrajina je "prizorišče zločina", je danes ob obisku Buče opozoril glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan. "Tukaj smo, ker imamo utemeljene razloge za domnevo, da so storjena kazniva dejanja, ki so v pristojnosti sodišča," je dejal.
Buča je prizorišče umorov več sto civilistov, razsežnosti grozodejstev pa so se pokazale potem, ko so se pred dobrim tednom iz krajev v okolici Kijeva umaknile ruske sile.
Da so ruske sile v invaziji na Ukrajino verjetno zagrešile zločine proti človeštvu, pa v svojem poročilu opozarja neodvisna preiskovalna komisija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Ukrajinsko generalno tožilstvo je sporočilo, da preiskuje tudi dogodke v okrožju Brovari, ki leži severovzhodno od Kijeva. V kleti v vasi Ševčenkove so medtem našli trupla šestih civilistov s strelnimi ranami, za to naj bi odgovorne ruske sile. Rusija je te obtožbe že zanikala.
Evropska komisija je države članice Evropske unije pozvala, naj Ukrajini pomagajo pri preiskovanju domnevnih vojnih zločinov, storjenih med rusko invazijo. Ob tem je napovedala predlog za okrepitev mandata Eurojusta, da bi lahko zbirali dokaze o vojnih zločinih.
Združeni narodi so od začetka ruske invazije na Ukrajino uradno našteli okoli 1900 ubitih civilistov. Vendar pa do zdaj še niso uspeli zabeležiti vseh mrtvih.
Smrtne žrtve pa seveda beležijo tudi na drugi strani. Oblasti v osrednjem ukrajinskem mestu Dnipro, ki se je večinoma izognilo spopadom, so v sredo sporočile, da so v tamkajšnjih mrtvašnicah shranjena trupla več kot 1500 ruskih vojakov.
"V mrtvašnicah v Dnipru leži več kot 1500 mrtvih ruskih vojakov, trupel pa nihče noče pobrati," je novinarjem povedal podžupan Dnipra Mihail Lisenko. Dodal je, da upa, da bodo "ruske matere lahko prišle po svoje sinove".
V Ukrajini je bilo od začetka ruske invazije 24. februarja poškodovanih tudi skoraj 100 kulturnih in verskih znamenitosti, je sporočila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco).
V Ukrajini zaradi ruskih napadov danes brez humanitarnih koridorjev
Ukrajinske oblasti pa so sporočile, da zaradi blokad in kršitev premirja s strani ruske vojske danes ne bodo mogle odpreti humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz obleganih mest. Ruske sile kršijo pravila mednarodnega prava, zato so razmere nevarne, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.
"Žal danes ne bomo odpirali humanitarnih koridorjev. V regiji Zaporožje so okupatorji blokirali avtobuse, v regiji Lugansk pa kršijo premirje," zato bi bilo prenevarno vzpostavljati humanitarne koridorje, je opozorila.
"Ne samo da okupatorji ne spoštujejo standardov mednarodnega humanitarnega prava, ampak tudi ne morejo ustrezno nadzorovati svojih ljudi na terenu. Vse to ustvarja tako stopnjo nevarnosti (...), da danes ni mogoče odpreti humanitarnih koridorjev," je dodala.
V zadnjih nekaj dneh so ukrajinske oblasti na vzhodu Ukrajine, kjer se ruska vojska pripravlja na obsežno ofenzivo, vzpostavile več koridorjev, s katerimi so iz obleganih mest omogočili evakuacijo več tisoč ljudi.
Na evakuacijo iz Mariupola, ki ga že več kot mesec dni oblegajo ruske sile in je tarča močnega obstreljevanja in zračnih napadov, medtem po navedbah ukrajinskih oblasti še vedno čaka več kot 100.000 ljudi. Po zadnjih ocenah naj bi od začetka ruske invazije na Mariupol umrlo 21.000 civilistov.
Biden dejanja Rusije v Ukrajini označil za genocid, za Kremelj nesprejemljivo
Ameriški predsednik Joe Biden je najprej namignil, da Putin izvaja genocid, vendar ni šel v podrobnosti. Na novinarsko vprašanje je kasneje odvrnil, da je res omenil genocid. "Res sem temu rekel genocid. Vse bolj jasno postaja, da želi Putin izbrisati samo idejo Ukrajine," je odgovoril.
Ukrajinski predsednik Zelenski je nemudoma pozdravil izjavo. Na Twittterju je zapisal, da gre za besede resničnega voditelja. Zelenski že nekaj časa spodbuja zahodne voditelje, naj storijo podobno.
ZN genocid opredeljujejo kot dejanja z namenom uničenja nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine v celoti ali deloma.
Po opredelitvi dejanj za genocid bi morali glede na pogodbo slediti ukrepi držav članic mednarodne pogodbe proti genocidu, katere članica so ZDA. Zaradi tega na primer predsednik Bill Clinton pokola 800.000 Tutsijev v Ruandi leta 1994 ni razglasil za genocid.
Biden je odločitev o tem, ali gre za genocid po mednarodnih standardih, prepustil pravnikom. "Zagotovo pa se mi zdi, da gre za genocid. Vse več dokazov prihaja na dan glede grozodejstev Rusov v Ukrajini in izvedeli bomo še več in pustili pravnikom, naj se mednarodno odločijo, ali opredelitev ustreza," je dejal Biden, ki je še prejšnji teden govoril, da gre za vojne zločine in ne za genocid.
Biden, ki je znan po prenagljenih izjavah, je med zadnjim obiskom Evrope dejal, da Putin več ne sme ostati na oblasti, kasneje pa pojasnil, da ne gre za spremembo politike ZDA, ampak le izraz moralnega ogorčenja.
Nesprejemljivo je, da ameriški predsednik svojega ruskega kolega obtožuje genocida v Ukrajini, so se danes na Bidnove izjave odzvali v Kremlju.
"S tem se ne strinjamo in menimo, da so takšni poskusi izkrivljanja realnosti nesprejemljivi, še posebej ker prihajajo od predsednika ZDA, države, katere dejanja v novejši zgodovini so dobro znana," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Macron svari pred verbalno eskalacijo
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je danes opozoril, da bi morali biti svetovni voditelji previdni pri izbiri besed, saj verbalna eskalacija ne bo pomagala končati vojne. V pogovoru za francosko televizijo France 2 ni želel ponoviti Bidnovih obtožb, da Rusija izvaja genocid nad Ukrajinci.
"Rekel bi, da je Rusija enostransko sprožila najbolj brutalno vojno, da je ugotovljeno, da je vojne zločine zagrešila ruska vojska, in da je zdaj treba najti odgovorne in jih postaviti pred sodišče," je dejal Macron.
"To, kar se dogaja, je noro, to je neverjetno brutalno," je dodal. "A hkrati gledam na dejstva in se želim čim bolj potruditi, da bi še naprej lahko ustavili to vojno in obnovili mir. Nisem prepričan, da verbalna eskalacija temu služi," je dejal Macron.
Britanci bodo prepovedali uvoz ruskega jekla in železa
Velika Britanija pa je napovedala nove sankcije proti več Rusom in proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine. London je od začetka ruske vojaške ofenzive na Ukrajino sankcioniral več kot 1400 posameznikov in podjetij, povezanih z Rusijo, vključno z več kot 100 ruskimi oligarhi in njihovimi družinskimi člani. Sankcije so bile doslej primarno usmerjene proti ruskim oligarhom in poslovnim subjektom, denimo trgovskim in transportnim podjetjem.
Nove sankcije, za katere so se odločili po poročilih o "barbarskih napadih na civiliste," pa vključujejo tudi Aleksandra Anančenka in Sergeja Kozlova, ki ju britansko zunanje ministrstvo opisuje kot "samooklicana" voditelja separatističnih ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, ki ju podpira Rusija. Sankcionirali naj bi še vodjo ruskega naftnega velikana Lukoil Vagita Alekperova in predsednika konglomerata Sistema Vladimirja Jevtušenkova. Sankcije naj bi poleg tega doletele družinske člane in sodelavce oligarhov Olega Deripaske in Mihaila Fridmana ter Marijo Lavrovo, soprogo ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova.
Britanska zunanja ministrica Liz Truss je dejala še, da bo najnovejši sveženj sankcij vključeval razširitev prepovedi uvoza ruskega blaga v Združeno kraljestvo, ki bo od četrtka naprej vključevala železo in jeklo.
