Nekoč fotografiral ukrajinski ponos, zdaj spremlja uničevanje

Ko so ruske sile počasi napredovale v osrčje Mariupola, je velikanska tovarna postala dom več tisoč ukrajinskih vojakov, vključno z borci iz bataljona Azov, kontroverzne enote nacionalne garde, ki je povezana s skrajno desnico in ji Rusi očitajo simpatiziranje z idejami neonacizma. Industrijski kompleks, ki ga sestavlja tudi množica delavnic in predorov pod zemljo, zdaj borcem nudi naravno prednost in vsaj nekaj zavetja.

Rusija je sicer v zadnjih dneh že večkrat pozvala ukrajinske branilce, ki so se zatekli v Azovstal, naj odložijo orožje in se predajo, kar naj bi jim zagotovilo preživetje. Doslej so ukrajinski vojaki vse ponudbe zavrnili, poveljnik marincev Serhij Volina pa je za pomoč prosil Kijev in svetovne voditelje, ki jih je pozval, naj jim zagotovijo evakuacijo v tretjo državo. Opozoril je, da so v zakloniščih tudi civilisti, delavci Azovstala in družine vojakov.

Kremelj in tudi tuji analitiki sicer padec Azovstala in posledično celotnega Mariupola, ki je imel pred vojno 400.000 prebivalcev, napovedujejo že več dni, toda ruske sile sovjetske železarne kar ne morejo in ne morejo osvojiti.

Jan Gagin, uradnik separatistične Ljudske republike Doneck, se je konec tedna za rusko državno tiskovno mrežo RIA Novosti pritožil, da je pod jeklarno "v bistvu drugo mesto". Rusija je tovarno bombardirala s topništvom in zračnimi napadi, zdaj pa se je namerava lotiti z orožjem, s katerim bi uničila tudi cilje pod zemljo.

'Če bi mi to nekdo dejal leta 2016, ne bi verjel'

Uničevanje nekdanjega ponosa ukrajinske industrije danes nejeverno spremlja tudi češki fotograf Viktor Mácha, ki je Azovstal obiskal leta 2016.

Mácha je znan po fotografiranju industrijskih kompleksov široko po Evropi. Med drugim je v svoj objektiv ujel tudi slovenske železarne: Acroni na Jesenicah, Metal na Ravnah na Koroškem ter železarno in livarno v Štorah, je razvidno iz njegovih zbirk fotografij.

V Mariupolu je sicer tudi večja sestrska jeklarna Ilič, ki so jo ruske sile že zavzele, Mácha pa je prepričan, da so ukrajinski borci manjši Azovstal kot svoje zadnje zatočišče izbrali prav zaradi "impresivnih bombnih zaklonišč", je dejal v pogovoru za Radio Svobodna Evropa/Radio Liberty.

Čeprav mu med obiskom tovarne pred šestimi leti niso omogočili vstopa v podzemni svet, je spomnil na trdo lekcijo iz druge svetovne vojne. Med nacistično okupacijo leta 1941 je bil namreč Azovstal povsem uničen, sovjetski arhitekti pa so nato najprej zgradili bombna zaklonišča in šele nato obnovili tudi industrijski obrat nad njimi.

Fotograf zato pravi, da je tovarna sicer dobro zaščitena, a morda ne dovolj: "Ne predstavljam si, kaj morajo borci bataljona Azov in civilisti prestajati v teh trenutkih, saj morajo biti razmere v tovarni med silovitim bombardiranjem resnično grozljive," je dodal. Meni, da po koncu bojev "od Azovstala ne bo veliko ostalo", vendar pa verjame, da glede na preteklo nasilno zgodovino, ki ji je bila tovarna priča, ta situacija za Ukrajince ni nova in bodo jeklarno spet obnovili, tako kot so jo že po drugi svetovni vojni.  

Industrijska zlata kokoš

Azovstal sicer sodi pod okrilje ukrajinskega jeklarskega velikana, holdinga Metinvest. Po njihovih podatkih je šlo za vodilno ukrajinsko podjetje. V tovarni je še pred začetkom ruske invazije na Ukrajino delalo več kot 10.000 ljudi, skupaj z jeklarno Ilič in še nekaterimi manjšimi v bližini pa je kruh tam našlo 40.000 delavcev.

Samo Azovstal in Ilič sta poskrbela za tretjino celotne ukrajinske proizvodnje surovega jekla v letu 2019. Tistega leta je jeklarska industrija predstavljala 12 odstotkov ukrajinskega BDP-ja.