Borci v Mariupolu se ne predajo: 'Borili se bodo do konca'

Rusija je v soboto sporočila, da naj bi bilo ukrajinsko mesto Mariupol že pod njihovim nadzorom in da je preostalih 2500 ukrajinskih borcev obkoljenih v jeklarni Azovstal. Borcem so postavili ultimat, naj položijo orožje in se umaknejo iz mesta. A to se ni zgodilo.

Ruske sile tako danes nadaljujejo z zračnimi napadi na mesto, je sporočil generalštab ukrajinske vojske. Napadi se vrstijo tudi na območju pristanišča, ob tem pa sumijo, da naj bi se ruske sile pripravljale na zračni desant. 

Svetovalec župana Mariupola Petro Andrijuščenko je na družbenem omrežju Telegram sporočil, da kljub ponujeni prekinitvi ognja in pozivu k predaji s strani Rusije "ukrajinski borci v Mariupolu še naprej držijo obrambne položaje". Dodal je, da ruski napadi niso omejeni na jeklarno Azovstal, kjer naj bi se zadrževali ukrajinski vojaki, ki so še ostali v mestu. "Med spopadi so okupatorji s težkim topništvom znova obstreljevali tudi zasebne stanovanjske hiše," je dejal.

Tudi ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je danes za britanski BBC dejal, da se ukrajinski borci v Mariupolu ne nameravajo predati. "Včeraj sem govoril z njimi in vem, da se bodo borili do konca." Dodal je, da po njegovih ocenah v mestu še vedno ostaja približno 100.000 ljudi, med ruskim obleganjem pa naj bi v mestu umrlo okrog 20.000 Ukrajincev.

Ukrajinski premier Denis Šmihal je nato nekaj ur po izteku ruskega ultimata za predajo spregovoril za televizijo ABC in dejal, da "mesto še vedno ni padlo". "Tam so še vedno naše sile, naši vojaki, ki se bodo borili do konca," je dodal.

Tudi drugod po Ukrajini se nadaljujejo spopadi in obstreljevanje. V obstreljevanju v mestu Harkov na vzhodu Ukrajine je bilo ubitih najmanj pet civilistov, 13 ljudi je bilo ranjenih. Napadi so povzročili požare po vsem mestu. V petek in soboto je bilo pri obstreljevanju stanovanjskih območij v Harkovu skupno ubitih 12 ljudi.

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je po navedbah ruske tiskovne agencije Tass sporočil, da so ruske sile uničile tovarno streliva in orožja blizu mesta Brovari v okolici Kijeva. Povedal je še, da naj bi ruske sile eliminirale večje število tujih plačancev, ki se borijo v Ukrajini. "Število plačancev nenehno krči in je danes doseglo 4877. Ruske oborožene sile so doslej ubile 1035 tujih plačancev, še 912 pa jih je pobegnilo iz države," je dejal.

Iz Rusije so sporočili tudi, da je bil v Ukrajini ubit namestnik poveljnika 8. armade ruskih sil Vladimir Petrovič Frolov. Novico je po navedbah BBC potrdil guverner Sankt Peterburga, Aleksander Beglov, ki je dejal, da je "Frolov umrl junaške smrti v boju z ukrajinskimi nacionalisti". 

V zadnjih dneh je Rusija izvedla več napadov na vojaške obrate v Kijevu in njegovi okolici. Nad Odeso naj bi sestrelili ukrajinsko transportno letalo, ki je v regijo na jugu države prevažalo orožje, ki so ga dobavile zahodne države.

V Ukrajino naj bi namreč po navedbah nekaterih ameriških medijev že prispela pošiljka orožja v vrednosti 800 milijonov dolarjev, ki jo je predsednik ZDA Joe Biden Ukrajini obljubil v sredo. Pošiljka poleg orožja in streliva vključuje tudi oklepna vozila in helikopterje.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prav tako pozvala države EU, naj pošljejo orožje Ukrajini. "To velja za vse države članice, tiste, ki to lahko storijo, morajo hitro dostaviti orožje," je dejala za nedeljsko izdajo nemškega tabloida Bild.

Prekinili evakuacijo civilistov z vzhoda države

Iz Kijeva so danes sporočili še, da bodo za en dan prekinili z evakuacijo civilistov z vzhoda države, ker se z ruskimi silami niso uspeli dogovoriti o pogojih za vzpostavitev evakuacijskih poti.

"Do danes zjutraj se z ruskimi okupatorji nismo uspeli dogovoriti o prekinitvi ognja. Zato danes žal ne bomo odprli humanitarnih koridorjev," je v izjavi na družbenih omrežjih zapisala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

Po podatkih ukrajinskih oblasti so v soboto iz ogroženih območij v Ukrajini skupaj evakuirali okrog 1450 ljudi. Približno 1380 so jih prepeljali v Zaporožje, večinoma iz mest na jugu in vzhodu države, vključno s približno 170 ljudmi iz Mariupola.

Medtem je Rusija sporočila, da je bilo "kljub oviram, ki jih je povzročila Ukrajina", iz obleganih ukrajinskih regij v Rusijo evakuiranih približno 15.800 ljudi, brez sodelovanja ukrajinskih oblasti. Kijev in Moskva se že več tednov medsebojno obtožujeta sabotiranja evakuacij civilistov.

Zelenski: Če pade Mariupol, je to konec mirovnih pogajanj 

"Razmere v Mariupolu ostajajo izredno hude. Preprosto nečloveške," pa je v soboto zvečer v videonagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Rusija tam namerno poskuša uničiti vse," je dejal, vendar podrobnosti o položaju ukrajinskih enot in skorajšnjega padca mesta v ruske roke ni potrdil.

Zelenski je sicer v soboto opozoril, da bi "eliminacija" ukrajinskih vojakov, ki branijo Mariupol, pomenila konec mirovnih pogajanj med Kijevom in Moskvo.

Zelenski je v petkovem pogovoru za CNN, ki je bil objavljen danes, dejal, da se Ukrajina bori in ne namerava dovoliti Moskvi, da prevzame Donbas in del vzhodne Ukrajine. "Ukrajina in njeni ljudje so jasni. Ne zahtevamo ozemlja nikogar drugega, svojemu pa se tudi ne bomo odrekli."

Po njegovem mnenju bi moral ameriški predsednik Joe Biden obiskati Ukrajino. "To je njegova odločitev, seveda," je dejal in dodal, da bodo kakršni koli načrti odvisni od varnostnih razmer. Kljub temu ocenjuje, da je verjetno, da bo Biden "v nekem trenutku" prišel v Ukrajino. Washington naj bi razmišljal o tem, da bi tja poslal obrambnega ministra Lloyda Austina ali državnega sekretarja Antonyja Blinkna, vendar pa je Bela hiša za zdaj izključila možnost tveganega potovanja predsednika v Kijev.

Biden je minuli teden rusko vojno v Ukrajini označil za genocid, ruskega predsednika Vladimirja Putina pa je obtožil, da želi izbrisati samo idejo Ukrajine. Teh obtožb pa na novinarsko vprašanje francoski predsednik Emmanuel Macron pred dnevi ni želel ponoviti. Kot je opozoril, bi morali biti svetovni voditelji previdni pri izbiri besed, saj verbalna eskalacija ne bo pomagala končati vojne. 

"Mislim, da želi zagotoviti, da bi Rusija sodelovala v dialogu," je dejal Zelenski, ki je minuli teden Macronovo odklonilno stališče do uporabe izraza genocid označil kot razočaranje. "Rekel sem mu, da želim, da razume, da to ni vojna, ampak nič drugega kot genocid. Povabil sem ga, naj pride, ko bo imel priložnost. Prišel bo in videl in prepričan sem, da bo razumel," je še dodal. 

EU za pomoč prizadetim v vojni v Ukrajini namenja dodatnih 50 milijonov evrov 

Evropska unija namenja dodatnih 50 milijonov evrov za humanitarno pomoč prizadetim v vojni v Ukrajini, so danes sporočili v Bruslju. Od tega bo 45 milijonov namenjenih za humanitarno pomoč v Ukrajini, pet milijonov pa za pomoč v sosednji Moldaviji. 

Z milijoni ljudi na poti ali ujetih na aktivnih vojnih območjih so potrebe v Ukrajini že ogromne, je ob tem opozoril evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Pomoč bo namenjena ljudem na težko dostopnih območjih, ki nimajo dostopa do zdravstvene oskrbe, vode in elektrike, ter tistim, ki so bili prisiljeni pobegniti in vse pustiti za seboj, je pojasnil.

Z dodatnim vložkom v višini 50 milijonov evrov se sredstva, ki jih je EU doslej namenila za humanitarno pomoč prizadetim v vojni v Ukrajini, skupno povečujejo na 143 milijonov evrov, poudarjajo v Bruslju.

Dodatna sredstva so del svežnja pomoči v višini milijarde evrov, ki ga je Evropska komisija obljubila na donatorski konferenci za Ukrajino prejšnji konec tedna, so sporočili v Bruslju. Sredstva bodo namenjena za najnujnejše humanitarne potrebe, vključno z zagotavljanjem nujne medicinske pomoči, dostopa do varne pitne vode in higiene, zatočišča ter zaščite.