ZDA so ob začetku nove ofenzive gostile videosrečanje z zavezniki, na katerem so razpravljali o najnovejšem razvoju dogodkov. Srečanje ameriškega predsednika Joeja Bidna z zavezniki je del rednega usklajevanja v podporo Ukrajini, je predstavnik ameriške administracije pojasnil za AFP.
Videokonferenčno srečanje je po navedbah Bele hiše trajalo okoli uro in pol, na njem pa so obravnavali "prizadevanja, da bi Rusijo poklicali na odgovornost". Med zahodnimi zavezniki se krepi odločenost po dodatnih sankcijah proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino, ki bi lahko vključevale tudi nafto in plin. ZDA in EU sta dosegli "široko soglasje" o potrebi po povečanju pritiska na Rusijo z novimi sankcijami, je sporočila italijanska vlada po današnjem virtualnem srečanju ZDA in zahodnih zaveznic.
Zavezniki so se strinjali, da je treba "povečati mednarodno osamitev Moskve", so še navedli v izjavi vlade v Rimu, na katero se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP.
Na srečanju so sicer sodelovali francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Boris Johnson in nemški kancler Olaf Scholz, ob njih pa tudi predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije Charles Michel in Ursula von der Leyen, prvi mož Nata Jens Stoltenberg ter voditelji Kanade, Japonske, Italije, Romunije in Poljske.
Bombardiranje še zadnjega stebra mariupolske obrambe
Začela se je tudi ruska ofenziva na jeklarno Azovstal, zadnje oporišče ukrajinskih sil v obleganem Mariupolu, trdijo proruski separatisti. Rusija je ob tem danes ponovno pozvala ukrajinske branilce v mestu, naj položijo orožje in se predajo, kar naj bi jim zagotovilo preživetje.
Rusko obrambno ministrstvo je oblasti v Kijevu pozvalo, naj pokaže "razum in izda ustrezne ukaze svojim borcem, naj prenehajo z nesmiselnim uporom". Dodali so, da bo branilcem Mariupola "zagotovljeno preživetje", če bodo položili orožje. "Ruske sile nacionalističnim vojakom in tujim plačancem ponovno ponujajo priložnost, da ustavijo vse vojaške aktivnosti in položijo orožje, in sicer od poldneva naprej," so zapisali v sporočilu.
Ruska tiskovna agencija Tass ob tem navaja generalpolkovnika Mihaila Mizinceva, da so ruske sile v bližini tovarne Azovstal vzpostavile tri humanitarne koridorje, v vsakem koridorju pa čakajo avtobusi in avtomobili na tiste, ki se bodo odločili za predajo. Ruski mediji so nato zvečer sporočili, da je po teh koridorjih območje zapustilo 120 civilistov. Ukrajinska stran teh navedb še ni potrdila.
Namestnik poveljnika bataljona Azov Svjatoslav Palamar pa je za Radio Free Europe/Radio Liberty (RFE/RL) dejal, da je jeklarna Azovstal že skoraj povsem uničena, pod ruševinami pa so "številni ljudje".
Po podatkih Moskve je v jeklarni zabarikadiranih približno 2500 borcev, od tega okrog 400 tujih plačancev. Po navedbah ukrajinskih medijev pa se v tovarni še vedno zadržuje tudi približno 1000 civilistov, vključno z ženskami in otroki. Šlo naj bi predvsem za družine ukrajinskih borcev.
Predstavnik proruskih separatistov Eduard Basurin medtem zatrjuje, da v jeklarni ni civilistov. Ukrajinski nacionalisti naj bi po njegovih besedah to trdili, da bi preprečili napad. Dodal je, da naj bi ukrajinski mediji večkrat prikazali nepreverjene fotografije civilistov, tudi otrok, ki naj bi bili domnevno ujeti v jeklarni Azovstal.
Ukrajinske oblasti medtem Moskvo obtožujejo, da kljub prošnjam preprečuje vzpostavitev evakuacijskih poti iz mesta, da bi civilistom omogočile umik na varno.
Ruske enote začele obsežno ofenzivo v Donbasu
Po tem, ko naj bi ruska vojska prevzela nadzor nad skoraj celotnim Mariuopolom – potekajo torej le še spopadi za nadzor nad jeklarno Azovstal – se je več tisoč ruskih vojakov odpravilo proti frontni črti na severu, kjer sodelujejo v bojih za Donbas. Po nekaterih podatkih stoji nasproti ruski vojski vsaj 50.000 pripadnikov ukrajinske vojske in teritorialne obrambe.
Nadzor nad Doneškim bazenom bi Moskvi omogočil, da vzpostavi kopenski most z okupiranim polotokom Krim.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so ruske sile, zbrane na vzhodu države, začele obsežno ofenzivo. Kot je zapisal na Telegramu, lahko Ukrajina potrdi, da je ruska vojska začela bitko za Donbas, ki jo je pripravljala dalj časa. Da je Rusija začela drugo fazo "posebne vojaške operacije" je potrdil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Kot je poročal Kyiv Independent, ki se sklicuje na ameriškega obrambnega uradnika, naj bi Rusija v Ukrajino pripeljala dodatnih 11 bataljonskih taktičnih skupin, kar znaša med 6500 in 9000 vojakov. Rusija ima sicer skupno 170 bataljonskih taktičnih skupin, od tega naj bi jih po ocenah Kijeva in Pentagona v Ukrajini delovalo 76.
Tik preden se je oglasil Zelenski, je začetek precej okrepljenih ruskih napadov razglasil tudi regionalni guverner vzhodne regije Lugansk Sergij Hajdaj. "Pekel je. Ofenziva se je začela, tista, o kateri smo govorili že tedne. V mestih Rubižne in Popasna potekajo stalne borbe," je povedal.
Po podatkih ruskega ministrstva za obrambo se je močno okrepilo obstreljevanje ukrajinskih položajev. V nedeljo je rusko obrambno ministrstvo poročalo o 60 letalskih napadih ter raketiranju 331 ciljev, v ponedeljek pa se je aktivnost raketnih in topniških napadov potrojila - zadeli naj bi 1260 ciljev. Povečanje aktivnosti artiljerije napoveduje premike kopenskih enot. Ruske enote so v nedeljo prevzele nadzor nad več manjšimi kraji v okolici Izjuma in Severodonecka, danes pa naj bi na zaledju Severodonecka napredovale za nekaj 10 kilometrov in dosegle kraja Torskoje in Zarične. Teh trditev ukrajinska stran ni potrdila.
Rusko obrambno ministrstvo pa je danes sporočilo, da so ruske sile ponoči izvedle na desetine zračnih napadov na vzhodu Ukrajine. Po navedbah ministrstva so "visoko natančne rakete iz letala" zadele 13 ukrajinskih položajev na območju Donbasa, vključno z mestom Slavijansk, v drugih zračnih napadih pa so "zadeli 60 vojaških sredstev" Ukrajine, tudi v mestih blizu frontne črte, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
O eksplozijah poročajo iz Kramatorska, Harkova, Mikolajiva in Zaporožja. Guverner harkovske regije je dejal, da so bili v današnjem napadu na drugo največje ukrajinsko mesto ubitih sedem ljudi, še 16 pa je bilo ranjenih. Župan Harkova Igor Terekov je dejal, da ruska ofenziva napreduje s severa, vseeno pa je prepričan, da bodo ukrajinske sile uspele obraniti mesto.
Šojgu: Cilj Rusije je osvoboditev vzhodne Ukrajine
Spopadi v vzhodnem delu Ukrajine so se okrepili, potem ko je Rusija svoje vojaške sile umaknila iz regije okoli prestolnice Kijev in svoje načrte usmerila predvsem v regijo Donbas, ki jo že od leta 2014 deloma nadzorujejo proruski uporniki.
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je danes dejal, da je cilj Rusije "osvoboditev" vzhodnega dela Ukrajine. Ob tem je Zahod obtožil podaljševanja ruske "posebne vojaške operacije" z dobavljanjem orožja v Ukrajino. "Postopoma uresničujemo svoj sistematični načrt za osvoboditev ljudskih republik Doneck in Lugansk," je Šojgu dejal v zvezi s separatističnima proruskima regijama na vzhodu Ukrajine, ki ju je Moskva priznala kot neodvisni državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Šojgu je na današnjem sestanku visokih predstavnikov ruskega ministrstva za obrambo dodal, da Rusija "sprejema ukrepe za ponovno vzpostavitev mirnega življenja" na vzhodu Ukrajine, Washington in njegovi zavezniki pa skušajo z dobavljanjem orožja zavleči vojaško operacijo. "ZDA in zahodne države delajo vse, da bi posebno vojaško operacijo čim bolj podaljšale. Vedno večji obseg pošiljk tujega orožja v Ukrajino jasno kaže njihov namen, da režim v Kijevu izzovejo k boju do zadnjega Ukrajinca," je dejal ruski minister.
Ruske oblasti v Belgorodu pa poročajo o domnevnem ukrajinskem raketiranju vasi Golovčino. Za zdaj ni podatkov o žrtvah, uničenih pa naj bi bilo 30 hiš.
Izmenjava vojnih ujetnikov in poziv k velikonočnemu premirju
Vojskujoči strani sta sicer izvedli tudi peto izmenjavo vojnih ujetnikov. Rusija je Ukrajini izročila 16 civilistov in 60 vojakov, od tega 10 častnikov, je povedala namestnica premierja Irina Vereščuk. Tako kot pri prejšnjih izmenjavah tudi tokrat niso navedli podatka o tem, koliko Rusov je bilo zamenjanih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres je pozval k premirju ob veliki noči, ki jo pravoslavni verniki, ki predstavljajo večino tako v Rusiji kot Ukrajini, praznujejo ta konec tedna. Želi si "humanitarnega premora", ki bi trajalo od četrtka do nedelje, v tem času pa bi vzpostavili koridorje za pomoč najbolj prizadetim območjem kot so Mariupol, Herson, Doneck in Lugansk.
Nizozemci in Belgijci pošiljajo orožje, Rusija izgnala njihove diplomate
Tudi Nizozemska bo Ukrajino podprla s pošiljko težjega orožja, kot so denimo oklepna vozila, je sporočil nizozemski premier Mark Rutte. Dodatno orožje za Ukrajino je obljubil v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Nizozemska je prve pošiljke orožja za Ukrajino sicer obljubila že kmalu po začetku ruske invazije 24. februarja, po navedbah obrambnega ministrstva pa so doslej v Ukrajino že poslali za več kot 50 milijonov evrov orožja in druge vojaške opreme.
Namero dodatnih pošiljk težkega orožja je nato Rutte potrdil še na skupni novinarski konferenci z belgijskim premierjem Alexandrom De Croojem, ki je napovedal enak korak. Kot sta dejala, bosta državi pri tem sodelovali z drugimi partnerji, a nista navedla, za katere države naj bi šlo.
Rusija je danes sporočila, da bo izgnala 36 evropskih diplomatov kot povračilni ukrep za podobno odločitev, sprejeto proti Moskvi zaradi invazije na Ukrajino. Gre za 21 diplomatov Belgije in 15 diplomatov Nizozemske, ki jih je rusko zunanje ministrstvo razglasilo za nezaželene osebe. Diplomati imajo dva tedna čas, da zapustijo državo, sporočilo zunanjega ministrstva povzema Tass. Nizozemska in Belgija sta se konec marca odločili izgnati 17 oziroma 21 ruskih diplomatov, ker naj bi bili dejavni kot vohuni.
Turčija: Zaupanja med Zahodom in Rusijo ne bo še desetletja
Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu pa je opozoril, da bo po ruski invaziji na Ukrajino za ponovno vzpostavitev zaupanja med Zahodom in Rusijo potrebnih "več deset let". AFP. "Priča smo začetku nove hladne vojne," je prepričan. "Dolgo bo trajalo, da bomo to premostili. Za ponovno vzpostavitev zaupanja bo morda potrebnih več deset let, vendar menimo, da je vseeno potrebno hitro sprejeti ukrepe za prekinitev ognja. Verjamemo, da diplomacija še vedno lahko deluje," je dodal.
Ob tem je dejal, da Turčija še vedno verjame v delovanje diplomacije. Turčija, ki je v dobrih odnosih tako z Rusijo kot z Ukrajino, poskuša aktivno posredovati pri končanju skoraj dva meseca trajajočega konflikta, doslej je že gostila dva kroga pogovorov med ruskimi in ukrajinskimi pogajalci.
Starši iščejo mornarje, ki so služili na potopljeni križarki
Kremelj pa staršem pogrešanih mornarjev potopljene ruske križarke Moskva ne želi razkriti, kaj se je z njimi zgodilo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruske oblasti so sporočile, da je bila posadka evakuirana z vojaške ladje, ki lahko sprejme do 680 mornarjev, vendar drugih podrobnosti niso navedle. Ko se je križarka Moskva potopila, so se starši in drugi družinski člani mornarjev in nabornikov, ki so služili na ladji, oglasili na družbenih omrežjih. Zapisali so, da so njihovi otroci pogrešani in da želijo odgovore, poroča AFP.
Tiskovni predstavnik urada ruskega predsednika Dmitrij Peskov je danes odgovoril, da Kremelj ne more razkriti nobenih podrobnosti o potopljeni križarki. "Vsa komunikacija poteka le prek obrambnega ministrstva," je dejal Peskov. "Vse informacije v zvezi s tem posreduje obrambno ministrstvo, mi nimamo pooblastil za objave," je še dodal.
Več družin pa je v izjavah za neodvisne ruske ali tuje medije povedalo, da ne morejo najti svojih otrok, ki so služili na ladji Moskva. Meduza, neodvisna ruska spletna stran, ki se sklicuje na vir blizu črnomorskega poveljstva, je sicer navedla, da je umrlo vsaj 37 članov posadke ladje Moskva. Okoli 100 ljudi naj bi bilo ranjenih, medtem ko točno število pogrešanih ni znano, so še navedli.
Na Poljsko zbežalo že 2,84 milijona ukrajinskih beguncev
Od začetka ruske invazije je na Poljsko iz Ukrajine zbežalo okoli 2,84 milijona ljudi, je danes na Twitterju objavila poljska mejna straža, kar je več kot polovica ljudi, ki so po podatkih Združenih narodov zapustili Ukrajino.
Hkrati je 14.400 ljudi prečkalo mejo v nasprotni smeri in se vrnilo v Ukrajino. Od začetka vojne 24. februarja se je v Ukrajino čez Poljsko vrnilo skupno 738.000 ljudi. V prvih tednih ruske invazije so se v Ukrajino vračali predvsem moški, v državo pa zdaj množično vstopajo tudi ženske in otroci, ki potujejo na osvobojena ozemlja.
V Nemčijo pa naj bi skupno pribežalo 359.904 ukrajinskih beguncev, je na Twitterju sporočilo nemško notranje ministrstvo. Moskva medtem poroča, da je v Rusijo prebežalo 850.000 ljudi.
