Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak je za tiskovno agencijo Reuters zatrdil, da je Ukrajina pripravila pogajalska izhodišča, vendar pa je naletela na nesprejemljive pogajalske pogoje Rusije.
"Včeraj so agresivna dejanja ruskih oboroženih sil eskalirala do obsežnih večernih in nočnih zračnih in raketnih napadov na ukrajinska mesta," je sporočil Podoljak. "Takšna dejanja razumemo izključno kot poskus zlomiti Ukrajino in jo prisiliti, da sprejme kategorično nesprejemljive pogoje," je dodal.
Pred tem so v Kremlju zatrdili, da Ukrajina zavrača mirovna pogajanja z Rusijo in s tem "podaljšuje vojaški spopad".
"V povezavi s pričakovanimi pogajanji je ruski predsednik Vladimir Putin v petek popoldne odredil začasno ustavitev napredovanja glavnih enot Rusije," je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Ker ukrajinska stran zavrača pogajanja, se je napredovanje ruskih sil danes popoldne nadaljevalo," je še dejal.
Zaradi "zavračanja pogajanj" so ruske oblasti vojski že odredile razširitev ofenzive v Ukrajini. "Potem ko je ukrajinska stran zavrnila pogajalski proces, je bilo vsem enotam odrejeno, da napredujejo iz vseh smeri, v skladu z načrti operacije," je sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konošenkov.
Nemška vlada vendarle privolila v dobavo orožja Ukrajini
Kot je danes sporočil tiskovni predstavnik vlade v Berlinu Steffen Hebestreit, bo Nemčija iz zalog nemške vojske v Ukrajino dobavila tisoč kosov protitankovskega orožja ter 500 raket zemlja-zrak tipa stinger, poročajo tuje tiskovne agencije.
Nemški kancler Olaf Scholz je ob tem poudaril, da predstavlja ruski napad na Ukrajino pomemben preobrat, saj ogroža "našo celotno povojno ureditev". Poudaril je, da je zdaj "naša dolžnost" pomagati Ukrajini pri obrambi pred ruskim agresorjem.
Pred tem je nemška vlada članicama zveze Nato Nizozemski in Estoniji danes že dovolila dobavo orožja nemške proizvodnje Ukrajini. V primeru Nizozemske gre za 400 protitankovskih raketometov, v primeru Estonije pa za več havbic iz starih vzhodnonemških zalog. Obe državi sta za to dobavo potrebovali privoljenje Berlina.
Poleg tega so danes v Berlinu odobrili še izvoz 14 posebnih oklepnih vozil Ukrajini, ki bodo služila zaščiti osebja in tudi za namene evakuacije, ter 10.000 ton goriva, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kijev je več tednov Nemčijo prosil, naj mu pošlje orožje, da bi se lažje zoperstavil Rusiji. Berlin je doslej to zavračal, saj da ne pošilja orožja na konfliktna območja. Poslal je zgolj 5000 bojnih čelad, ki so v Ukrajino prispele danes.
Do preobrata v dosedanjih stališčih pa je v Berlinu danes očitno prišlo še pri eni temi, zaradi katere je bil ta v zadnjih dneh tarča več zahodnih držav in tudi same Ukrajine. Nemčija je bila namreč še zadnja članica EU, ki je nasprotovala izključitvi Rusije iz združenja za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo Swift.
Potem ko je nemški finančni minister Christian Lindner pred dnevi vztrajal, da bi lahko ta korak resno ogrozil dobavo plina in surovin iz Rusije v Nemčijo, sta se danes z drugačno izjavo oglasila zunanja ministrica Annalena Baerbock in minister za gospodarstvo Robert Habeck, oba iz vrst Zelenih.
Poudarila sta sicer, da mora biti izključitev Rusije točno usmerjena in funkcionalna ter da je treba obenem nujno omejiti postransko škodo in zagotoviti, da bo prizadela prave ljudi.
Tretji dan spopadov
Po burni noči, polni siren, zračnih napadov in streljanja, so ljudje v Kijevu govorili o srhljivo tihem jutru – tako tihem, da se v daljavi sliši žvrgolenje ptic, sta poročala BBC-jeva dopisnika iz Ukrajine. Diplomat Olexander Scherba je dejal, da je jutranji sončni vzhod pomenil konec streljanja. "Sonce je v Kijevu. Streljanje v moji soseščini se je ustavilo. Zdi se mi kot konec vampirskega filma. Nekaj mi pravi, da je bila to pomembna noč, ki si jo bo zapomnil tudi sovražnik," je zapisal.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes zjutraj objavil še en videoposnetek iz osrednjega Kijeva. 40-sekundni posnetek obravnava tudi lažne govorice. "Na spletu je veliko lažnih informacij, da pozivam našo vojsko, naj odloži orožje, in da se umikam," je dejal. "Tukaj sem. Ne bomo odložili orožja. Branili bomo svojo državo."
Ukrajinska vojska je medtem med drugim poročala o hudih bojih v mestu Vasilkiv, ki leži južno od Kijeva, in kjer naj bi Rusi skušali pristati z letali, polnimi padalcev. Eno od transportnih letal IL-76, polno padalcev, naj bi Ukrajinci sestrelili, ukrajinska stran poroča, da so z neba sklatili tudi ruski helikopter in vojaško letalo SU-25.
Britansko obrambno ministrstvo ocenjuje, da so Rusi v Ukrajini naleteli na velik upor, in da je Ukrajini uspelo obdržati ključna mesta kljub večkratnim napadom ruskih vojaških sil.
V izjavi je zapisano, da so ruske sile napadale z več koncev in poskušale obkrožiti glavno mesto Kijev, vendar so se soočile z močnim odporom ukrajinskih oboroženih sil. Kasneje so sporočili, da bodo po njihovih zadnjih ocenah "ruske žrtve verjetno velike in večje, kot je pričakoval ali priznal Kremelj".
Ukrajina sicer pravi, da je bilo do zdaj v Ukrajini ubitih 3500 ruskih vojakov. Skoraj 200 naj bi bilo ujetih. Dodajajo, da je Rusija doslej izgubila tudi 14 letal, osem helikopterjev in 102 tanka. Rusija doslej ni priznala nobenih žrtev.
Na drugi strani Rusija pravi, da je v Ukrajini uničila več kot 820 objektov vojaške infrastrukture, vključno s 14 letališči, 48 radarskimi postajami ter 24 protiletalskimi raketnimi sistemi S-300 in Osa. Sestrelili naj bi tudi sedem bojnih letal, sedem helikopterjev in devet brezpilotnih letal ter uničili 87 tankov in drugih oklepnih vozil, ruska mornarica pa naj bi uničila osem vojaških čolnov.
Ruska stran tudi trdi, da ne napada civilnih ciljev, a ukrajinske oblasti in številni posamezniki objavljajo posnetke poškodovanega stanovanjskega bloka.
Župan Kijeva Vitalij Kličko je zapisal, da je stavbo zadela raketa. Sporočil je, da v Kijevu ni redne ruske vojske, vendar je dejal, da poskuša ta v mesto vstopiti iz več smeri. Je pa opozoril, da so v mestu "sabotažne skupine".
Kot je še dejal, so od 5. ure zjutraj v Kijevu zabeležili 35 ranjenih, med njimi dva otroka. Za prebivalce še naprej velja poziv, naj se skrijejo v zaklonišča.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je prav tako obsodil napad, mednarodno skupnost pa pozval, naj popolnoma izolira Rusijo in uniči njeno gospodarstvo.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak glede situacije v Kijevu pravi, da so razmere v mestu in na obrobju pod nadzorom in da se ukrajinske sile odločno branijo.
Zahod pošilja orožje
Seznam držav, ki Ukrajini pošiljajo orožje, je medtem vse daljši. Med njimi je tudi Slovenija. Češka bo Ukrajini poslala strojnice, avtomatske in ostrostrelske puške, pištole in strelivo v vrednosti 7,6 milijona evrov, je danes sporočila češka obrambna ministrica Jana Černochova. Nizozemska pa bo Ukrajini medtem na pomoč priskočila z dobavo 200 protiletalskih raket stinger.
Ameriški predsednik Joe Biden je podpisal odlok, v skladu s katerim bodo ZDA Ukrajini namenile do 600 milijonov ameriških dolarjev "takojšnje vojaške pomoči".
Ukrajinski predsednik je medtem zjutraj Zahod znova prosil za pomoč v obliki orožja:"Sovražnik je uporabil vse svoje orožje, topništvo, padalce, vse svoje orožje. Udarjajo po stanovanjskih območjih, poskušajo uničiti energetsko infrastrukturo in vsi bi nam morali pomagati, da zaustavimo to okupacijo."
Prav tako je dejal, da je na pogovorih z voditelji EU v zadnjih dneh, med drugim poudaril, da bi morala Ukrajina postati del EU in da bi morali njeni državljani imeti enake pravice: "Ukrajinci si zaslužijo postati člani EU. In to bi bil znak vaše podpore Ukrajini. To razpravo je treba zaključiti."
Beg iz države
Številni Ukrajinci pa medtem bežijo iz države, je pa odhod prepovedan za moške, ki se lahko borijo. Da je od začetka ruske invazije ta teden je iz Ukrajine na Poljsko prispelo že okoli 100.000 beguncev, je danes sporočil namestnik notranjega ministra Pavel Szefernaker. Dodal je, da ima 90 odstotkov beguncev v državi že zagotovljen bivalni prostor, kot so domovi prijateljev ali družine, preostali pa iščejo pomoč v devetih sprejemnih centrih ob meji.
Obravnava beguncev na ukrajinski strani meje se upočasnjuje, ker vojna povzroča okvare v operacijskem sistemu, ki ga uporabljajo ukrajinski mejni policisti.
Poljska, kjer je že pred rusko invazijo živelo približno 1,5 milijona Ukrajincev in ki je izrazila trdno podporo Ukrajini, je doslej sprejela večino vseh beguncev.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
V veljavo so stopile sankcije
Medtem je začel veljati drugi sveženj sankcij, ki jih proti Rusiji uvaja EU. Obsežne sankcije se nanašajo na ruski energetski, finančni in prometni sektor. Uvedene so tudi vizumske omejitve. Usmerjene so v 70 odstotkov ruskega bančnega trga in ključna podjetja v državni lasti, vključno z obrambo.
EU poleg tega uvaja prepoved prodaje letal in opreme ruskim letalskim prevoznikom, Rusiji omejuje dostop do ključnih tehnologij, kot so polprevodniki ali najsodobnejša programska oprema.
Poleg ruskega predsednika Vladimirja Putina in zunanjega ministra Sergeja Lavrova je EU na seznam posameznikov, za katere velja prepoved potovanj in zamrznitev premoženja v uniji, dodala tudi vse poslance ruske dume, člane sveta za nacionalno varnost in njihove družinske člane, pa tudi pripadnike beloruskih sil, ki podpirajo rusko agresijo.
Drugi sveženj sankcij proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino so na kriznem zasedanju v Bruslju v četrtek na izrednem vrhu politično potrdili voditelji EU. Zunanji ministri so jih dokončno potrdili v petek, pri čemer so sankcije še razširili na Putina in Lavrova.
"Predsednik Putin in zunanji minister Lavrov sta skupaj s poslanci dume, ki podpirajo to agresijo, na seznamu sankcioniranih oseb," je v petek po srečanju ministrov EU v Bruslju potrdil visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell. Kot je spomnil, je EU doslej uvedla sankcije le proti dvema voditeljema, in sicer Belorusije in Sirije, Aleksandru Lukašenku in Bašarju al Asadu.
Tudi ZDA so v petek zvečer uvedle sankcije proti Putinu, Lavrovu in drugim članom Putinovega sveta za nacionalno varnost. Sankcije ZDA proti svetovnim voditeljem so redkost, Rusija pa je možnost te poteze vnaprej označila kot prekinitev diplomatskih odnosov.
Sankcije predvidevajo zamrznitev premoženja v ZDA in prepoved potovanj, kar Putina ne bo ravno prizadelo, saj najprej ni jasno, če ima sploh kaj premoženja v ZDA in ker je bil v ZDA nazadnje leta 2015. Lavrov bi lahko imel kakšen račun, saj je bil dolga leta veleposlanik Rusije pri ZN.
Vse več evropskih držav zapira zračni prostor za ruska letala
Poleg Slovenije tudi vse več drugih evropskih držav svoj zračni prostor zapira za ruska letala. Ta korak so danes napovedale vse tri baltske države in Romunija, v Bolgariji pa je že v veljavi od polnoči.
"Estonija prepoveduje ruske letalske družbe iz svojega zračnega prostora. Vabimo vse države EU, da storijo enako. Za letala agresorske države na demokratičnem nebu ni prostora," je zapisala estonska premierka Kaja Kallas.
Rusija se je na poteze evropskih držav že odzvala in doslej svoj zračni prostor zaprla za letala iz Bolgarije, Poljske in Češke.
Madžarska se je ponudila za gostiteljico mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino
Madžarska je sicer v petek zvečer ponudila, da bi gostila mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino v Budimpešti. Rusija je že pred ponudbo Madžarske sporočila, da je pripravljena organizirati srečanje z ukrajinsko delegacijo v Minsku, glavnem mestu Belorusije, in pozvala k predaji ukrajinske vojske, ki da je predpogoj za "pogajanja".
Ukrajinski predsednik je sprejel predlog ruskega predsednika in je pripravljen na mirovna pogajanja. "Moram zavrniti očitke, da smo zavrnili pogajanja. Ukrajina je bila in je vedno pripravljena na pogajanja o miru in premirju. To je naše trajno stališče. Sprejeli smo predlog ruskega predsednika," je zapisal na svojem Facebook profilu.
Kremelj je sicer kljub večkratnim zahtevam ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pred začetkom ruske invazije dosledno zavračal pogovore z Ukrajino.
Na čigavi strani je Indija?
Varnostni svet ZN medtem v petek pričakovano ni potrdil predloga resolucije z obsodbo ruskega napada na Ukrajino, saj je Rusija, stalna članica Varnostnega sveta, izkoristila pravico do veta. Predlog resolucije so pripravile ZDA skupaj z drugimi članicami Varnostnega sveta.
Za predlog resolucije je glasovalo 11 od 15 članic Varnostnega sveta ZN. Kitajska se je skupaj z Indijo in Združenimi arabskimi emirati vzdržala, Rusija pa je glasovala proti.
Kot so pojasnili diplomati na ZN, je bil namen, da se države javno opredelijo do ruske agresije in Moskvi pokažejo, kako osamljena je v svetu.
Nekaj presenečenja je vzbudil vzdržan glas Indije v Varnostnem svetu. Predsednik ZDA Joe Biden je v četrtek priznal, da Indije še nimajo povsem na svoji strani, tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki pa je v petek dejala, da so z Indijci v stiku. Indijski premier Narendra Modi je sicer v telefonskem pogovoru s Putinom v četrtek zahteval konec nasilja, vendar pa ruske invazije še ni obsodil.
Predlog resolucije je najostreje obsodil rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in zahteval, naj se nemudoma konča, ruske enote pa naj se takoj umaknejo nazaj v Rusijo. Predlog je prav tako izrazil trdno podporo suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.
Predlog resolucije je prav tako obsodil rusko priznanje neodvisnosti separatističnih proruskih republik Doneck in Lugansk. Obsodil je tudi kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine in jo označil za kršitev Ustanovne listine ZN.
Generalna skupščina ZN bo prihodnji teden razpravljala in glasovala o podobni resoluciji. Rusija tam nima pravice do veta.
Predlogu resolucije se je pridružilo najmanj 70 držav članic ZN, med njimi tudi Slovenija. Po neuspešnem glasovanju v Varnostnem svetu so se predstavniki držav, med njimi veleposlanik Slovenije Boštjan Malovrh, postavili skupaj za ameriško veleposlanico in vodjo delegacije EU pri ZN Olofa Skooga, ki sta zahtevala takojšen umik ruskih sil iz Ukrajine.
Skoog je v imenu vseh izrazil obžalovanje zaradi ruskega veta, ki je Varnostnemu svetu preprečil izvršitev dolžnosti ohranjanja miru in varnosti, kar je bil nov dokaz ruske izolacije in brezobzirnega nespoštovanja volje sveta.
Napovedal je, da se pripravlja resolucija v Generalni skupščini, ki bo zahtevala ruski umik. Generalna skupščina ZN je podobno resolucijo sprejela že leta 2014 po ruski zasedbi Krima. Takrat jo je podprlo 100 držav.
Američanka je ruskega predsednika Vladimirja Putina označila za agresorja, Rusijo pa obtožila, da je z vetom zlorabila svoja pooblastila stalne članice Varnostnega sveta ZN.
Pred njima je generalni sekretar ZN Antonio Guterres dejal, da so bili ZN ustanovljeni po vojni, da preprečijo vojno, kar jim danes ni uspelo.
"Ne smemo odnehati, miru moramo dati novo priložnost," je dejal Guterres in poudaril, da se morajo ruski vojaki vrniti v svoje vojašnice. Zagotovil je, da se humanitarna pomoč ZN Ukrajincem tudi na vzhodu države nadaljuje.
