Svet za nacionalno varnost (SNAV) je obravnaval različne nacionalne varnostne vidike Ruske agresije na Ukrajino, so sporočili po seji, ki jo je sklical premier Janez Janša. Člani SNAV ter vabljeni na sejo so se seznanili z aktualnimi razmerami na bojiščih v Ukrajini in z mednarodnimi odzivi na agresijo.
Obravnavali so gospodarske in finančne posledice agresije ter gospodarskih sankcij zoper Rusko federacijo. Pristojne službe so poročale o pripravah na namestitev beguncev ter različnih ukrepih pomoči Ukrajini. "Slovenija kot članica EU in zveze Nato usklajuje svoje ukrepe z zavezniki. V nacionalnem varnostnem interesu Slovenije je, da se Ukrajina ohrani pred agresijo, da se ogrožanje vzhodnega bloka EU in NATO zmanjša ter da posledično ne pride niti do nove hladne vojne niti do zaostrovanja sankcij zoper Rusko federacijo," so zapisali.
"Slovenija je enotna in združena z zavezniki v EU in Nato v obsodbi agresije ruske vojske na Ukrajino ter v naporih, da se Ukrajini zagotovi vsa potrebna pomoč," so dodali.
Da je Slovenija glede tega enotna, sta po seji med drugim potrdila in kot pomembno izpostavila tudi predsednik republike Borut Pahor ter predsednik LMŠ Marjan Šarec, ki je bil na sejo vabljen kot predsednik največje opozicijske stranke v DZ.
"To, da je slovenska politika enotna, je v taki situaciji zelo pomembno, da smo skupaj z zavezniki, kjer se posvetujemo in usklajujemo, prav tako," je dejal Pahor.
Razloge, ki jih za agresijo navaja Rusija, je označil za neutemeljene, to pa da ustvarja moralno prednost Ukrajine v svetovni javnosti. Je pa dodal, da ob vojaški pomoči Ukrajini ne gre prezreti možnih poti za diplomatsko končanje sovražnosti.
Šarec je dejal, da so danes med drugim slišali analizo dogajanja. "Predvsem pa smo ugotovili, da tukaj Slovenija stoji enotno, ne glede na naše politične barve," je dejal in dodal, da gre za "dejanje agresije, ki nima opravičila". Glede delovanja Slovenije je tudi on izpostavil pomen usklajenosti z EU in Natom.
Poleg njiju je sicer premier na sejo povabil še predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča in predsednika državnega sveta Alojza Kovšco, obenem pa še direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Janeza Stuška, direktorja Obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo Jaroša Britovška, direktorja urada vlade za informacijsko varnost Uroša Sveteta in načelnika generalštaba Slovenske vojske generalmajorja Roberta Glavaša.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je na seji predstavil tudi stanje gospodarskih odnosov med Slovenijo in Rusijo ter Ukrajino. Kot je dejal, je v prihodnje, odvisno od razvoja dogodkov, treba računati na to, da bo obseg trgovinske menjave z Rusijo ogrožen. "Želimo si vsi, da se bo ta vojna čim prej končala in da bomo gospodarstveniki imeli možnost delati naprej, v nasprotnem primeru pa bo potrebno najti alternativo tem trgom," je dejal.
Predsednica opozicijske SD Tanja Fajon je bila medtem kritična do premierja, ker ni poleg Snava sklical celotnega političnega vrha in predstavnikov vseh parlamentarnih strank, k čemur je pozvala sredi tedna. V izjavi za novinarje ob robu konference SD je poudarila, da se ji zdi to sodelovanje pri reševanju te krize ključno.
Glede pričakovanj od seje Snava je povedala, da si želi predvsem, da se Slovenija znotraj EU aktivno angažira v vseh prizadevanjih za vzpostavitev miru, za vrnitev vseh akterjev za pogajalsko mizo in za pogovore po diplomatski poti.
"EU je že sprejela zelo močen sveženj gospodarskih, finančnih sankcij. Pozdravljam, da so sprejete. Vendar pa je tudi vsakršna izolacija ruskega režima lahko tvegana, če ni dogovorov po diplomatski poti," je poudarila Fajonova.
Janša je nato sporočil, da se na podlagi poslovnika Snava, ki je enak ali podoben že desetletja, na sejo vabi predstavnika največje opozicijske stranke. "Če pa se predsednik republike Borut Pahor odloči, da je potrebno sklicati neformalni posvet vseh parlamentarnih strank, bo vlada seveda zanj zagotovila vse potrebne informacije in logistiko," je sporočil.
Poobjavil je tudi tvit estonske premierke Kaje Kallas, ki je sporočila, da je Estonija vsem ruskim letalskim družbam prepovedala letenje v svojem zračnem prostoru. Janša je ob tem zapisal, da bo Slovenija storila enako.
Slovenska vlada je sicer na petkovi izredni seji o aktualnih razmerah glede ruske vojaške agresije v Ukrajini sprejela odločitev o omejitvah v slovenskem zračnem prostoru. Z njimi bo vojaškim letalom zavezniških držav omogočena poenostavljena uporaba zračnega prostora za prelete v primerih razmeščanja enot na vzhodnem krilu Nata, so sporočili po seji vlade.
Kot so dodali, bo ob tem zagotovljena ustrezna koordinacija s civilno kontrolo zračnega prometa, omejitve pa ne bodo vplivale na izvajanje rednega letalskega prometa.
Razpravljala in sprejela je tudi nekatere dodatne ukrepe kriznega odzivanja ter sprejela sklep o pomoči Ukrajini v vojaški opremi, so še sporočili.
