Čeferin po urah iskanja rešitve spravil nogometaše na varno: 'Ta norost se mora končati'

Prvoten načrt nogometašev in njihovih družin, ki so ostali ujeti v Ukrajini, je bil oditi v Lvov, mesto bliže poljski meji. "Na začetku se je to zdela dobra ideja," je za NY Times opisal Junior Moraes. "Toda poglejte, imamo otroke, tudi starejši ljudje so tu. Če zapustiš hotel, ki ima internet in elektriko ter nam dopušča stike z vsemi, in greš v drugo mesto ter ostaneš z otroki na ulici, koliko časa lahko zdržiš, preden postane zelo slabo?" se je spraševal Moraes. 

Vodilni možje kluba so nogometašem svetovali, naj ostanejo v hotelu. A čeprav jim je vodstvo kluba dejalo, da iščejo rešitve za nogometaše, nobena od teh ni bila realizirana. Nekateri izmed nogometašev so bili na robu obupa, priča Moraes. Nekateri so se odločili, da bodo v soboto poskusili priti na varno, toda hitro so se vrnili v hotel, ko so na ulici slišali eksplozije. "Kriče so se vrnili v konferenčno sobo. Bilo je panično in noro," pripoveduje Moraes. Brazilskim nogometašem so se medtem pridružili še argentinski in urugvajski, kasneje pa so nogometaši v svoje zavetišče sprejeli še nekatere druge z nogometom nepovezane Brazilce. Tik pred pogovorom Moraesa z The Timesom pa je Brazilec prejel klic Aleksandra Čeferina, predsednika Uefe, ki je Moraesu sporočil, da išče rešitve. Načrta sicer še ni bilo, "toda to so v zadnjih 48 urah bile moje najbolj udobne tri minute". Čeferin je iz Slovenije poudaril, da je klical vsakogar, za katerega je menil, da bi lahko v tem položaju pomagal ujetim nogometašem v Kijevu. "Vsako uro se pogovarjam z njimi," naj bi dejal Čeferin. Grosupeljčan je najprej bil v pogovoru s francoskimi oblastmi, toda tam ni dobil zagotovila o pomoči. Na koncu je pomoč prišla iz lokalnega okolja, ukrajinske nogometne zveze. Ta je zagotovila dva avtobusa, ki sta nogometaše prevzela v hotelu, nato pa jih razvozila do železniških postaj. Superzvezdniki so bili na poti rešitve izjemno nervozni, priznava Moraes. Ob 16.50 po lokalnem času so se – NY Times poroča o več kot 70 nogometaših – vkrcali na vlak za Romunijo, na pot v varno, daleč od vojne. 

"Ko sem videl fotografije ujetih nogometašev in njihovih družin, tudi dojenčkov, sem vedel, da moram pomagati. Bili so psihično čisto na dnu. Ko smo govorili po telefonu in so hoteli kar peš na cesto, sem jim govoril: "Zagotovo vas bom spravil ven, samo umirite se!" Nekako sem si mislil, da mi bo uspelo, a vedel tega nisem. Moral sem jim dvigovati moralo," nam je v ekskluzivnem pogovoru še zaupal Čeferin, ki je znova dokazal, da kjer je volja, je tudi pot. "Žalosten sem in jezen. Ta norost se mora končati," je jezno zaključil Čeferin.  

V nedeljo dopoldan so do nas prišle razveseljujoče informacije, da so nogometaši in njihove družine, katerih reševanje je organiziral prvi mož Uefe, že dosegli ukrajinsko-romunsko mejo. Po dolgi vožnji z vlakom so zadnji del poti do meje opravili z avtobusom, kjer jih je pričakala romunska policija in jih spravila na varno.