Papež Frančišek nad korupcijo v Vatikanu: vrednost daril omejena na okoli 40 evrov

V prizadevanju za boj proti korupciji v najvišjih vrstah Rimskokatoliške cerkve je papež Frančišek izdal nov odlok, na podlagi katerega bodo morali vodilni menedžerji in visoki cerkveni uradniki v Vatikanu, vključno s kardinali, redno razkrivati izpiske svojega finančnega stanja. Prav tako bodo morali poslej zavrniti vsa darila v vrednosti več kot 50 dolarjev (41,24 evra).

S ciljanjem na velike in manjše 'finančne zadeve' – od nepremičnin in naložb do daril, povezanih z delom, ki jih prejme kdorkoli od zaposlenih v Vatikanu – namerava papež "uskladiti Cerkev z najboljšimi praksami boja proti korupciji in finančne preglednosti".

"Po Svetem pismu je zvestoba pri majhnih stvareh povezana z zvestobo pri pomembnih. Tako kot je nepoštenost v zadevah z majhnimi posledicami povezana tudi z nepoštenostjo v pomembnih zadevah," je ob tem zapisal papež in navajal Lukov evangelij.

Odlok je bil podan v apostolskem pismu pod papeževim pravnim pooblastilom ter dodan pravilom, ki urejajo rimsko kurijo, odgovorno za vsakodnevno vodenje Cerkve.

Odlok prav tako zahteva, da vse višje vodstvo in vatikanski upravniki podpišejo izjavo, v kateri navedejo, da zaradi zločinov, ki vključujejo korupcijo, goljufije, izkoriščanje mladoletnikov, trgovino z ljudmi, terorizem, pranje denarja in davčno utajo, še nikoli niso bili v preiskavi. Zagotoviti morajo, da jim zaradi s tem povezanih kaznivih dejanj še nikoli niso sodili in jih posledično spoznali za krive ali nedolžne. Izjavo bodo morali vsaki dve leti 'posodobiti', poroča The New York Times.

Konec 'skrivanju' denarja v davčne oaze

Osebju, zaposlenemu na višjih položajih, so odslej prepovedana nakazila denarja v davčne oaze ali podjetjem s sedeži v državah, znanih po pranju denarja. V lasti ne smejo imeti nobenih premičnin, ki bi bile kupljene s sredstvi iz nezakonite dejavnosti, prav tako je prepovedano vlaganje v nepremičnine z denarjem, ki bi izhajal iz kakršnihkoli kaznivih dejanj. Z novim odlokom cerkveni uradniki ne morejo več posedovati delnic ali deleža v podjetjih, katerih politika delovanja je v nasprotju s cerkveno družbeno doktrino.

V zadnjem finančnem izkazu je vatikanska banka sicer navedla, da se je v svojih politikah upravljanja in naložb zavzela za "etična in družbena načela katoliškega nauka". Številne nacionalne škofovske konference, vključno s Konferenco katoliških škofov ZDA, so sprejele podobne smernice.

Kljub temu da je nedavno izdal vrsto dokumentov, ki urejajo etične naložbe, "pa je očitno papež hotel še bolj neposredno in eksplicitno omejiti vedenje posameznikov", meni Mauro Magatti, ki poučuje v Centru za antropologijo religije in kulturnih sprememb na milanski univerzi Svetega srca.

Posli, ki prehajajo etične meje, bi lahko vključevali orožarsko industrijo ali denimo izkoriščanje mladoletnih oseb. "Seznam je dolg in ni natančne opredelitve, vključuje pa številne dejavnosti, ki so v mnogih primerih zelo donosne," razlaga profesor Magatti.

Bolj neposreden je odlok, ki se nanaša na darila. Kot rečeno, vsem zaposlenim v Vatikanu odslej tako ni več dovoljeno prejemanje daril v vrednosti več kot 40 evrov ali približno 50 dolarjev. Omejitev pri darilih, pravi Magatti, je pravzaprav razkrila, da papež razume, da bi lahko bila "meja med darilom in korupcijo zelo tanka".

Pomembno je, da omejitve veljajo za vse v višjem vodstvu Vatikana, ne samo za tiste, ki delajo v finančnem sektorju, poudarja Carlo Marroni, ki o Vatikanu poroča za ekonomski dnevnik Il Sole 24 Ore. "Številni izmed teh položajev so lahko zelo vplivni, tudi če z denarjem niso povezani neposredno," je dodal.

Nova zakonodaja je – tako pravi Marroni – del pomembnega prizadevanja papeža za večjo transparentnost v finančnem sektorju Svetega sedeža. Del tega pa je tudi prevzemanje odgovornosti. Januarja je vatikansko sodišče obsodilo nekdanjega uradnika v vatikanski banki in s tem poslalo pomembno sporočilo: da je Cerkev zelo resna, kar se tiče kaznovanja finančne kriminalitete.

"Korupcija se lahko kaže na različne načine in celo v različnih sektorjih, poleg področja javnih naročil," je v preambuli odloka zapisal papež ter pojasnil potrebo po nadaljnjih predpisih oziroma regulaciji tega področja. Nova pravila so po njegovih besedah tudi v skladu s smernicami Konvencije Združenih narodov (ZN) za boj proti korupciji.

Vsak cerkveni uradnik, za katerega se ugotovi, da v zvezi s finančnim stanjem podal lažno izjavo, je lahko v trenutku odpuščen, je ob tem dodal papež, vatikanskemu sekretariatu za gospodarstvo pa naložil, naj zagotovi, da so izjave resnične.

"To morda ni v slogu Vatikana," Magatti komentira papeževo odločitev, da sprejme boljše poslovne prakse, "vendar je zdaj priložnost, da se spremeni določeno vedenje".

84-letni papež Frančišek je doslej že večkrat zaostril finančna in protikorupcijska pravila v Vatikanu. Spomladi lani je tako izdal novi gospodarski kodeks s pravili za javna naročila. Hkrati je tudi pozval k varčnosti in transparentnosti pri nabavah. Vatikan se je v zadnjih nekaj letih sicer vedno znova soočal z očitki na račun goljufij različnih dostojanstvenikov ter nepreglednih nepremičninskih poslov.