Moški na Danskem živijo vse dlje. Kaj je njihova skrivnost?

Na Danskem lahko novorojeni fantek danes pričakuje, da bo živel 93 let. Tudi sicer v Evropi najdlje in vse dlje živijo moški na Danskem, kažejo podatki Evropskega statističnega urada Eurostat.  Od leta 2002 do 2021 se je pričakovana življenjska doba na Danskem podaljšala za 4,4 leta oziroma s 77,1 na 81,5 leta. Povprečno evropsko podaljšanje je za 2,5 leta.  

Novinarji danske televizije DK TV2 so v mestecu Tølløse, nedaleč od prestolnice København, staro in mlado spraševali, kaj je skrivnost njihovega vse daljšega življenja. Sicer pa so Danci za Finci tudi drugi najsrečnejši narod na svetu.

"Moja skrivnost je, da sem srečen človek. Dobil sem tri čudovite fante. Imel sem dober in dolg zakon. Imamo dobro državo, nič nam ne manjka. Veliko pa pomeni tudi to, da si veliko v naravi,"  je pojasnil 86-letni Ole Bjørnsteen Petersen, ki so ga ujeli med balinarsko partijo s prijatelji iz društva upokojencev na mestnem balinarskem igrišču. "Pomaga tudi, če si pozitiven in se ne obremenjuješ preveč z malenkostmi," je dodala 74-letna Ruth Løvskov.  "Mislim, da je del tega, da lahko zdržiš malo dlje, to, da si aktiven,"  pa meni  42-letni Peter Sørensen, ki si kljub napornemu delovnemu urniku si vsaj enkrat na teden vzame čas za partijo tenisa na bližnjem teniškem igrišču. Prikimava mu tudi soigralec, brat dvojček Kim Sørensen: "Vse več se ukvarjamo s športom, se zdravo prehranjujemo, več razmišljamo o tem, kako živimo."

Življenjska doba se leta zvišuje in se bo tudi v prihodnje. "Če pogledamo stanje naših zob skozi generacije, se je zgodil ogromen napredek. Velik napredek je dosežen tudi glede tega, kako se intelektualno staramo. So pa področja, kjer stvari niso videti tako dobro. Največji problem je postala prekomerna telesna teža. In če pogledamo še bolezni, smo bolj dovzetni za to, da zbolimo," pravi  Kaare Christensen, profesor z Danskega centra za raziskave staranja.

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se je v povečevalo zaradi številnih dejavnikov. Od zmanjšanja umrljivosti dojenčkov, višjega življenjskega standarda, izboljšanega življenjskega sloga do boljšega izobraževanja ter napredka v zdravstvu in medicini.