Če bo Odprti Balkan uspel, od leta 2023 za Srbe, Makedonce in Albance ne bo več mej

Cilj pobude je po Vučićevih besedah predvsem olajšati življenje državljanom in izboljšati njihov življenjski standard. Kot je poudaril, pobuda ni na noben način usmerjena proti komur koli in bo vsem le koristila. Če bo njena implementacija uspešna, od 1. januarja 2023 za državljane Srbije, Severne Makedonije in Albanije ne bo več mej, je napovedal po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.

Kot je še pojasnil, so tako on kot Rama in Zaev pobudo že v samem začetku pred dvema letoma razumeli kot "pogled v prihodnost", ki bo spremenila odnose na Balkanu – še posebej med tistimi, ki si, tako kot Srbija in Albanija, v preteklosti "niso bili ravno blizu". V zadnjih letih se je med trojico voditeljev po njegovih besedah razvilo "iskreno medsebojno zaupanje".

500 let drug drugemu obračali hrbet

Albanski premier je v nagovoru ob odprtju gospodarskega foruma o regionalnem sodelovanju v Skopju izpostavil, da je omenjena pobuda strateškega pomena za Albanijo, a obenem nujna za celotno regijo, če se želi gospodarsko razvijati in iti naprej, ne pa ostati "ujetnica preteklosti". Kot je zatrdil, ne gre za "ekskluzivo", ampak projekt, ki se mu lahko pridružijo vse države, če to želijo.

Kot je sporočil vsem na Zahodnem Balkanu, je skrajni čas, da nehajo drug drugemu obračati hrbet, kot so to počeli 500 let, in namesto tega pogledajo, kaj lahko pridobijo drug od drugega z medsebojnim sodelovanjem po vzoru EU-ja. "In ko se bo regija integrirala v EU, bomo delali isto kot zdaj. Zdaj se povezujemo brez EU-ja, a ko bomo postali del evropske družine, ne bo nihče govoril o tem, ali so te štiri svoboščine v naši regiji omogočene ali ne," je dodal.

Krepitev pretoka ljudi, blaga, kapitala in storitev

Zaev se je strinjal, da se danes začenja "nova era sodelovanja v regiji", saj dajejo pomemben nov zagon tako gospodarskemu sodelovanju kot izboljšanju političnih odnosov oziroma "politični sprostitvi" med državami regije. "To bo priznana pobuda, ki bo široko sprejeta tako v Bruslju kot Washingtonu," je zatrdil po poročanju tiskovne agencije Tanjug.

Ponovil je, da je mini schengen odprt za vse države Zahodnega Balkana, in jih povabil, naj se ji zavoljo svojih ljudi pridružijo. "Jasno je, da lahko samo z integrirano in povezano regijo hitreje napredujemo k članstvu v EU-ju. Vse, kar delamo, je rezultat evropskih vrednot, saj si prizadevamo za krepitev štirih svoboščin – pretoka ljudi, blaga, kapitala in storitev," je dejal.

Vabilo ostaja odprto tudi za BiH, Črno goro in Kosovo

Vučić, Zaev in Rama so sicer oktobra 2019 v Novem Sadu podpisali deklaracijo, ki je predvidevala vzpostavitev skupnega trga s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in ljudi po vzoru EU-ja. K pobudi so povabili tudi BiH, Črno goro in Kosovo, a se ji te države zaenkrat niso pridružile.

Na današnjem forumu naj bi začrtali nadaljnjo pot za prostotrgovinsko in poslovno območje med omenjenimi tremi državami ter podrobneje predstavili vizijo bolj politično in gospodarsko integrirane regije. V luči tega je trojica voditeljev danes tudi podpisala tri pomembne dokumente, ki se nanašajo na trgovino, delovna dovoljenja in obojestransko podporo v primeru požarov, poplav ter drugih nesreč, poroča Tanjug.

Poleg političnih voditeljev trojice držav se foruma udeležujejo predstavniki okoli 350 podjetij z Zahodnega Balkana, samo iz Srbije več kot 200, pa tudi iz vrste drugih držav. Poleg tega na njem sodelujejo predstavniki številnih vlad, finančnih institucij, univerz in mednarodnih organizacij.