Macron popustil pastirjem: Francija zaklenila vrata za medvede

Francoska agencija za divje živali je avgusta lani sporočila, da so zaznali 213 napadov medvedov na drobnico, kar je v primerjavi z letom poprej 78 odstotkov več, ko so jih našteli 167. Pastirji v visokih predelih Pirenejev so kosmatince zato označili kot morilce živali, ki pustošijo črede in spodkopavajo preživetje kmetovanja.

Obljuba francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da Francija novih medvedov ne bo več spuščala v naravo, je zato pirenejskim živinorejcem dala upanje. "Predsednik razume, da je to velik problem za nas. Dosegli smo dno in situacija je bila za pirenejske pastirje absurdna," je po navedbah AP News dejal Jean-Pierre Pommies, ki goji ovce in krave.

Macron obljubil ukrepanje že na Tour de France

Pastirji, vključno s Pommiesem, so na Macrona pritisnili na lanski kolesarski dirki Tour de France, ki si jo je francoski voditelj ogledal, ko se je etapa odvijala po gorski trasi. Pommies je dejal, da je grozil, da bo svoje živali spustil na kolesarsko pot, če Macron ne bo pristal na sestanek. Na tem kratkem srečanju se je predsednik zavezal, da se bo z njimi pogovoril pozneje, kar je uresničil ta teden, piše AP News.

Emmanuelle Wargon, namestnica okoljskega ministra, ki se je udeležil srečanja, je povedala, da je Macron "znova potrdil, da nimamo nobenih načrtov za ponovno naseljevanje medvedov" in dodala: "Pomembno jim je bilo to povedati," navaja AP News.

V 22 letih v Francijo 10 slovenskih medvedov

Problem izumrtja rjavih medvedov v Franciji se je pojavil v devetdesetih letih, zato jih je država začela uvažati iz Slovenije, kjer je populacija cvetela. Leta 1996, 1997 in 2006 so jih sprejeli osem. Nato je sledila še ena pošiljka iz Slovenije – leta 2018 sta se v Francijo preselili samici Claverina in Sorita, navaja AP News.

Spomnimo, ko so v Franciji izpustili Claverino in Sorito, so domačini ostro nasprotovali. Maja 2018 sta v Pirenejih ubili osem ovac na španski in eno na francoski strani gorovja. Zaradi dogodka so se na izrednih pogovorih v Madridu sestali predstavniki Španije in Francije in se dogovorili, da bodo pospešili izmenjavo informacij o sledenju medvedom.

Sicer pa je naša država sodelovala tudi pri preselitvi medvedov v Španijo, Italijo in Avstrijo, so nam sporočili z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

In kakšen je pravzaprav uspeh doseljevanja? Na ZGS so nam pojasnili, da je to odvisno od obnašanja posameznih živali, sprejemanja lokalnega prebivalstva in drugih faktorjev: "Na primer, leta 2006 je Slovenija v francoske Pireneje preselila pet medvedov, dve medvedki sta poginili v enem letu – ena je že po dveh mesecih zdrsnila v prepad, drugo je po enem letu povozil avto."

Francija se je za doselitev medvedov odločila zaradi genetsko osiromašene populacije v Pirenejih. Doselitve so torej potekale zaradi podobnih razlogov kot doselitev risov, ki jo v Sloveniji izvajamo v okviru projekta LIFE LYNX. "Pogoj za vsako takšno preselitev velikih zveri je podpis sporazuma med pristojnima ministrstvoma (na primer francoskim in slovenskim). Strokovnjaki z ZGS in ARSO so pred doselitvami medvedov v Francijo opravili oglede območij doselitve in razgovore z različnimi deležniki v Franciji. Odlovi so se izvajali večinoma v loviščih s posebnim namenom v upravljanju ZGS na Kočevskem in Notranjskem," so razložili z ZGS.

Ker je bila preselitev medvedov iz Slovenije v Francijo v preteklosti izvedena na pobudo francoske vlade in sklenjenega sporazuma med državama, se zdaj, ko Francija nima več interesa, slovenski medvedi tja ne bodo več selili. A odločitev predsednika Macrona ne predstavlja problema in ne vpliva na upravljanje s populacijo rjavega medveda v Sloveniji, so zagotovili z Ministrstva za okolje in prostor (MOP), kar potrjujejo tudi na ZGS: "Ohranitveni status naše populacije je v ugodnem stanju."

Tudi odhod medveda iz naše v katerokoli drugo državo Slovenija v kratkem ne načrtuje, so pojasnili z MOP.

V 10 letih še enkrat več medvedov

Trenutno v gorskem pasu Pirenejev, ki tvori mejo med Francijo in Španiji ter sega od Sredozemlja do Atlantika, živi približno 40 medvedov, kar je od leta 2010 še enkrat več. S tem so narasli tudi napadi medveda na živino. Potem ko je bilo število napadov na območju celotnih Pirenejev (Španije, Francije in Andore) dolgo časa stabilno – med 100 in 200 napadi na leto – so se leta 2018 povzpeli na blizu 400, navaja podatke zadnjega uradnega letnega poročila AP News.

Pastirji, ki so bili lani ob čredo, so bili eni izmed Pommijevih prijateljev. Ovce so se prestrašile medveda in poskakale iz pečine. "Na dnu jih je bilo 256. Nekatere so morali pokončati z nožem. Za nas pastirje je to travmatično," se je dogodka spomnil Pommies.

Po navedbah AP News je Pommies prepričan, da so plenilci 'nezdružljivi' s pirenejskim gorskim gospodarstvom, ki večinoma temelji na čredah: "Obožujem medvede, kot živali so moja strast. Vendar bi rad, da srečno živijo v Yellowstoneu, Kanadi, Romuniji in Sloveniji," je dejal in dodal da zgodovina kaže, da so jih moški od nekdaj pobijali ter da ne drži, da so ljudje včasih sobivali z njimi.

Zaščitniki medvedov pa na drugi strani menijo, da pirenejski rejniki pretiravajo. Direktor skupine Dežela Medvedov Alain Reynes je dejal, da je dejansko število živali, za katere pastirji trdijo, da so jih zaradi medvedov izgubili, veliko manjše od 1.500. Meni, da Macronova odločitev ne more vzdržati, saj mora Francija po evropskem zakonu zagotoviti, da populacija medveda ostane sposobna preživeti. "Predsednik lahko odloča samo v času svojega mandata. Medvedi so vedno bili in zgodovina Pirenejev je sožitje, četudi ni bilo vedno lahko. Medvedi v Evropi živijo že 250.000 let. To je njihov prostor," je poudaril.

Pireneji so samo eno od bojišč v Evropi

V drugi veliki gorski francoski regiji – v Alpah – so problem divji volkovi, ki plenijo v tropih. So stalen vir napetosti med pastirji in tistimi, ki nasprotujejo uvajanju velikih psov, ki bi odganjali volkove, piše AP News.

Volkovi so bili vir političnih trenj v Nemčiji. Skrajno desna opozicijska stranka Alternativa za Nemčijo je obtožila vlado, da ni zagovarjala interesov kmetov proti krdelu 75 volkov, ki so jih našteli leta 2018. V Belgiji pa poteka razprava o ponovnem pojavu volkov, potem ko so infrardeče kamere opazile par v gozdu, na severu Belgije je bila minulo poletje ubita breja volkulja, našteva AP News.

Za AP News je spregovoril tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem, ki je povedal, da je slovenska populacija rjavega medveda tako številčna, da oblast zmanjšuje število živali. Kmetom namreč povzročajo glavobole, plenijo panje in celo napadajo ljudi. "Lani smo ustrelili približno 170 medvedov," je povedal Oražem.