Dan pred strmoglavljenjem letala, na katerem naj bi bil tudi Jevgenij Prigožin, je ruski uradnik obiskal Libijo, da bi zagotovil zaveznikom, da bodo borci skupine Wagner ostali v državi, a pod nadzorom Moskve, poroča Reuters. Na srečanju v Bengaziju je namreč namestnik ruskega obrambnega ministrstva Junus-Bek Jevkurov vodji samooklicane Libijske narodne vojske Khalifi Haftarju povedal, da bodo Wagnerjeve sile poročale novemu poveljniku.
Obisk Jevkurova nakazuje, da bi se lahko ruski vpliv v Libiji morda še poglobil in razširil, namesto da bi se zmanjšal, je za Reuters ocenil libijski raziskovalec Jalel Harchaoui z inštituta Royal United Services. Vojaški sestanek je znak, da se Moskva ne namerava odpovedati globalni mreži, ki jo je zgradila skupina plačancev. Zdaj, ko naj bi bil Prigožin mrtev, visi na nitki usoda zapletenega, a donosnega spleta vojaških in drugih operacij skupine Wagner v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki.
Skupina Wagner je vodila večje bitke v Ukrajini, se borila v državljanskih vojnah in uporih v Siriji, Libiji, Srednjeafriški republiki in Maliju, ob tem pa je prevzela tudi nadzor nad rudniki zlata in naftnimi polji. Zaradi zmožnosti delovanja v krajih, kjer Moskva ni uradno prisotna, je skupina Wagner neprecenljivo zunanjepolitično orodje Kremlja, poroča Reuters.

"Wagner je delujoče podjetje. Obstajajo pogodbe, to je posel, mora se nadaljevati," pravi ameriški raziskovalec John Lechner, ki sicer piše knjigo o Prigožinu. "Z vidika verodostojnosti bo Wagner skušal prikazati, da se stvari odvijajo normalno, da so še vedno partnerji," še meni.
Po junijskem uporu je Prigožin okrepil svoja prizadevanja za povečanje prisotnosti skupine v Afriki. V ponedeljek je v videoposnetku, ki je nastal v neimenovani afriški državi, dejal: "Wagnerjev PMC dela Rusijo še večjo na vseh celinah, Afriko pa bolj svobodno."
Kremelj naj bi ustanovil alternativna podjetja, ki bi prevzela Wagnerjeve posle, čeprav se zdi, da nobeno tega še ni sposobno izpeljati, piše Reuters. V državah, kjer Wagner deluje prek uradnega sporazuma z Moskvo, analitiki za zdaj sicer ne pričakujejo večjih sprememb.
V Libiji je od leta 2019 pa do prekinitve ognja leto pozneje 2000 najetih Wagnerjevih borcev pomagalo Haftarjevi frakciji pri njegovem napadu na Tripoli. Po navedbah neodvisnih analitikov in organizacije Human Rights Watch so varovali tudi vojaške in naftne objekte.

Ker Rusija nima nobene uradne vojaške vloge v Libiji in ne more posredovati, ne da bi prekršila embargo ZN-a na orožje, bo morala svojo prisotnost v državi še naprej ohranjati preko Wagnerja ali podobne skupine, meni Harchaoui. Tiskovni predstavnik Haftarja ni želel odgovarjati na vprašanja Reutersa v zvezi s srečanjem z ruskim uradnikom, je pa dejal, da sta razpravljala o vojaškem sodelovanju.
V Srednjeafriški republiki je politični svetovalec predsednika obžaloval Prigožinovo smrt, saj so "njegovi možje pomagali rešiti demokracijo v državljanski vojni". Kljub temu meni, da lahko "mrtvega vodjo nadomestijo".
Kakšna bo usoda Wagnerjevih poslov, medtem ni jasno. O družbi Evro Polis, ki naj bi imela v lasti naftna sredstva v Siriji, ni informacij. Malo je tudi podatkov o tem, koliko skupina Wagner zasluži s svojimi dejavnostmi rudarjenja in sečnje v Srednjeafriški republiki in drugih afriških državah. Da bi vsa ta sredstva prešla pod neposredni ruski nadzor, ni verjetno, meni analitik. "Ne morete kupiti podjetja in odpustiti vseh zaposlenih ter pričakovati, da bodo stvari potekale enako. Mogoče se način razdelitve pogače spremeni, vendar pogača še vedno obstaja," pravi Lechner.