Grčija namerava postaviti 'plavajočo ograjo', da bi zadržala prebežnike

Grška vlada je konec januarja sporočila, da namerava v Egejskem morju, natančneje ob Lezbosu, postaviti "plavajočo ograjo" oziroma ovire, s katerimi želijo prebežnikom preprečiti, da bi dosegli grške otoke iz Turčije. Ograja naj bi bila dolga 2,7 kilometra in visoka približno 50 centimetrov nad morsko gladino, na njen bodo po načrtih postavljene utripajoče luči, poroča Euronews. Stroške postavitve pa ocenjujejo na 500.000 evrov. 

'Pravila igre so se spremenila' 

Napoved je naletela na številne kritike, na katere se je odzval minister za migracije Notis Mitarakis in dejal, da bo postavitev ograje "poslala močno sporočilo tihotapcem ljudi, da so se pravila igre spremenila"."To vidimo kot pozitivni ukrep, ki bo pomagal nadzorovati območja blizu turške obale," njegove besede navaja Guardian. 

Grška desnosredinska vlada, ki je napovedala strožje ukrepe za zajezitev nelegalne migracije - vprašanje, ki je po njihovem mnenju doseglo "krizne razmere", je že objavila razpis za postavitev plavajoče ograje, ta naj bi bila postavljena v približno treh mesecih. Prav tako napovedujejo pospešitev deportacij: "Pravila so se spremenila. Nismo odprti za ljudi, ki nimajo statusa begunca," ostrejše stališče vlade ponazori Mitarakis.

Organizacija Amnesty International pa svari, da bo postavitev ovir na morju še povečala nevarnost za prebežnike: "Gre za nevarno zaostrovanje prizadevanj grške vlade, ki želi na vsak način preprečiti iskalcem azila, da dosežejo grške otoke." 

Kritikam organizacij za človekove pravice se je medtem pridružila tudi grška Siriza: "To je žalitev za človeštvo... kršitev evropskih in mednarodnih pravil," pravijo in dodajajo, da je plavajoča ograja absurden in neizvedljiv načrt: "Celo otrok ve, da sredi morja ne moreš imeti zidu." Nekdanji grški minister za migracije Dimitris Vitsas pa je idejo označil za "neumno in neučinkovito". 

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Adalbert Jahnz pa je, kot poroča STA, opozoril, da ovire prosilcem za azil ne smejo onemogočiti vstopa v Grčijo. Je pa dejal, da sicer niso v nasprotju s pravom EU. Komisija pa ni seznanjena s podrobnostmi grških načrtov ter bo v stiku z grškimi oblastmi glede tega, je še pojasnil.

Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce je samo lani na grške otoke prispelo 60.000 prebežnikov, kar je skorajda dvakrat toliko kot leto predtem. Na otokih v Egejskem morju naj bi se nahajalo približno 42.000 migrantov in beguncev, največ na Lezbosu, kjer je postavljen tudi največji begunski center. Kljub dogovoru s Turčijo je vračanje ljudi oteženo, predvsem zaradi pomanjkanja osebja. 

Grška vlada pa, poleg pospešenih deportacij, napoveduje tudi pospešeno postavitev zaprtih centrov za identifikacijo, premestitve in deportacije, ki naj bi nadomestili trenutne odprte prenatrpane centre na otokih. Organizacije za človekove pravica pa svarijo, da bodo novi, zaprti centri, postali zapori.