Iran se sooča z novimi pritiski, da sporoči podrobnosti o tem, kaj se je zgodilo z ukrajinskim letalom s 176 ljudmi na krovu, ki so ga sestrelili prejšnji teden.
Odgovore glede sestrelitve ukrajinskega potniškega letala pa od Irana zahteva tudi pet ministrov, s kanadskim na čelu. Pet držav, katerih državljani so bili na nesrečnem letalu, je zdaj namreč ustanovilo skupino, ki bo zahtevala odgovore in nato uskladila svoj odziv na ugotovitve, ki jih bo predstavil Iran.
Cilj današnjega srečanja v Londonu je bil doseči soglasje o tem, kaj sploh zahtevajo od Irana. Skupina želi, da so vsi, ki so povzročili nesrečo, poklicani na odgovornost in da se sprejmejo dogovori, kako bodo svojci dostojanstveno prejeli posmrtne ostanke žrtev. Kanada preiskuje tudi poročila, da so iranske oblasti nadlegovale družine nekaterih žrtev in jih poskušale prepričati k molku.
Kanadski zunanji minister Francois-Philippe Champagne je po srečanju v Londonu nato obljubil, da bodo pritisnili na Iran za odgovore glede zmotne sestrelitve. Skupaj s predstavniki drugih držav, katerih državljani so umrli v sestrelitvi, je v skupni izjavi pozval k temeljiti in transparentni mednarodni preiskavi.
"Družine si želijo odgovore, mednarodna skupnost želi odgovore, svet čaka na odgovore in ne bomo počivali, dokler jih ne dobimo," je dejal kanadski minister.
V skupni izjavi po današnjih pogovorih pa so Kanada, Ukrajina, Švedska, Afganistan in Velika Britanija nato objavile tudi načrt za sodelovanje z Iranom v petih točkah. V njem so med drugim pozvale k popolnemu in neoviranem dostopu tujih predstavnikov do Irana in po državi ter k temeljiti, neodvisni in transparentni mednarodni preiskavi.
Iran bi moral prevzeti polno odgovornost za sestrelitev letala in dolžnost, ki jo ima do svojcev žrtev in drugih vpletenih, kar vključuje tudi odškodnino, so še dodali v izjavi.
Zunanji ministri so v spomin žrtvam nato prižgali tudi sveče in zahtevali transparentnost Irana.
Incident z letalom z 176 ljudmi na krovu pred enim tednom se je zgodil, ko so bile iranske oborožene sile v visoki pripravljenosti po raketnem napadu na oporišči v Iraku, v katerih so nameščeni ameriški vojaki. Napad je bil odgovor na ameriško likvidacijo vplivnega iranskega generala Kasema Solejmanija.
Iranske oblasti so sprva sicer trdile, da se je nesreča zgodila zaradi tehnične napake oziroma odpovedi motorja. Kasneje so priznali, da so letalo pomotoma sestrelili, pri tem pa da je šlo za človeško napako. Letalo naj bi zamenjali za manevrirno raketo, a jih pot letala postavlja na laž.
Tudi posnetki varnostnih kamer kažejo, da sta letalo, ki je strmoglavilo kmalu po vzletu v Iranu, zadeli dve raketi v razmaku 30 sekund. Raketi so izstrelili iz iranske vojaške baze, približno 13 kilometrov stran.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.