Biden napovedal umik vseh ameriških enot iz Afganistana do 11. septembra

Biden je dejal, da so ZDA izpolnile svoje cilje v Afganistanu in "čas je za končanje te večne vojne". Spomnil je, da je prejšnja vlada Donalda Trumpa dosegla sporazum s talibani o umiku ameriških vojakov iz Afganistana do 1. maja letos. Čeprav sam takega sporazuma morda ne bi sprejel, pa ga je sprejela ameriška vlada in ga je treba spoštovati, zato se bo umik ameriških enot začel 1. maja, končal pa do 11. septembra, je napovedal.

"Ne moremo nadaljevati cikla podaljševanja in širitve naše vojaške prisotnosti v Afganistanu v upanju, da bomo ustvarili idealne pogoje za naš umik v pričakovanju drugačnih rezultatov. Sem že četrti ameriški predsednik, ki predseduje prisotnosti ameriških enot v Afganistanu. Dva republikanca, dva demokrata. Te odgovornosti ne bom prevalil na petega," je dejal Biden in dodal, da se je pred odločitvijo o tem pogovarjal tudi z nekdanjim predsednikom Georgem Bushem mlajšim, ki je poslal vojsko v Afganistan za uničenje Al Kaide.

Dejal je, da se je posvetoval tudi z zavezniki, vojaškimi voditelji, člani kongresa in podpredsednico Kamalo Harris. ZDA bodo še naprej podpirale mirovne pogovore med afganistansko vlado in talibani ter pomagale mednarodnim prizadevanjem za urjenje afganistanske vojske. "Vendar pa je čas za konec najdaljše ameriške vojne. Čas je, da se ameriške enote vrnejo domov," je dejal Biden, ki se je po govoru odpravil na pokopališče Arlington, kjer so pokopani vojaki, ki so padli v Afganistanu in drugih vojnah.

Biden je v govoru zagotovil, da bodo ZDA še naprej podpirale afganistansko vlado in Bela hiša je sporočila, da se je Biden v sredo o tem pogovarjal s predsednikom Ašrafom Ganijem. Biden je Ganiju zagotovil nadaljevanje ameriške podpore Afganistancem skozi razvojno, humanitarno in varnostno pomoč. Predsednika sta zatrdila, da si je treba prizadevati za politično rešitev, da bodo lahko Afganistanci zaživeli v miru. Oba sta tudi izrazila spoštovanje in hvaležnost do vseh žrtev ameriških vojakov kakor tudi zaveznikov v Natu in Afganistancev v zadnjih 20 letih.

Biden je v govoru zagotovil nadaljevanje podpore pri urjenju 300.000 pripadnikov afganistanskih varnostnih sil in nadaljevanje podpore pogajanjem med vlado in talibani pod okriljem ZN. "V Afganistan smo šli zaradi grozljivega napada pred 20 leti. A to ne more pojasniti, zakaj naj bi ostali tam še v letu 2021," je med drugim dejal Biden.

V Afganistanu je trenutno še okrog 2500 ameriških vojakov. V 20 letih vojne jih je tam umrlo 2200, ranjenih pa jih je bilo več kot 20.000. Ameriške davkoplačevalce je posredovanje stalo doslej več kot 1000 milijard dolarjev. Al Kaida je le še senca same sebe, njen vodja Osama bin Laden je mrtev, problem pa so talibani, ki ostajajo močni in nadzirajo velik del države. Pred Bidnovim govorom so talibani sporočili, da je zanje 1. maj še vedno datum do katerega se morajo Američani umakniti. Vprašanje je, ali se bo afganistanska vlada sposobna upreti talibanom in kaj bo z doseženim napredkom predvsem glede pravic žensk. Ameriški obveščevalci ocenjujejo, da je malo možnosti, da bo afganistanska vlada sposobna sama obrzdati talibane.

Odzivi na Bidnovo odločitev so predvidljivi. Republikanci, ki so bili v času Trumpa bolj naklonjeni umiku, ga ostro kritizirajo, demokrati pa večinoma podpirajo. "Nenaden umik ameriških enot iz Afganistana je huda napaka. Gre za umik pred sovražnikom, ki še ni poražen in odstop od ameriškega vodstva," je sporočil vodja senatnih republikancev Mitch McConnell.

Kritična je bila tudi demokratska senatorka iz New Hampshira Jeanne Shaheen, ki je opozorila, da so preveč žrtvovali za stabilizacijo Afganistana, da bi se sedaj umaknili brez zagotovil o varni prihodnosti. Nekdanji predsednik Barack Obama je sporočil, da je Bidnova odločitev pravilna, čeprav Afganistan čakajo teži izzivi. "ZDA morajo ostati diplomatsko vpletene v prizadevanja za podporo Afganistancem, še posebej tistim, ki so sprejeli izjemno tveganje v imenu človekovih pravic."

"Po 20 letih postavljanja vojakov v nevaren položaj pa moramo priznati, da smo dosegli kar je bilo mogoče doseči z vojaškega vidika in je čas za vrnitev vojakov," je med drugim sporočil Obama. Sam je bil deležen ostrih kritik za odločitev o umiku vojakov iz Iraka, kamor jih je moral po okrepitvi skupine Islamska država (IS) spet vrniti.

Članice zveze Nato potrdile skupen umik z ZDA iz Afganistana

Ministri članic Nata so v skupni izjavi po videokonferenci ocenili, da so bili cilji, zaradi katerih je Nato leta 2001 odšel v Afganistan, izpolnjeni.

"Leta 2001 so zavezniki prvič v zgodovini Nata uporabili 5. člen washingtonske pogodbe in odšli v Afganistan skupaj z jasnimi cilji - soočiti se z Al Kaido in tistimi, ki so napadli ZDA 11 septembra, in da se prepreči teroristom, da bi uporabljali Afganistan kot zatočišče za napade na nas," so zapisali v izjavi. V dveh desetletjih, ki so sledila, pa so bili ti cilji "tudi z vložkom krvi" doseženi, so ocenili.

Dodali so, da so pred Afganistanom izzivi, za katere vojaška rešitev ni mogoča. Afganistanci morajo sami najti rešitve v mirovnem procesu, ki pa ga bo Nato podpiral, so zagotovili. Umik iz Afganistana ne pomeni, da se zaključujejo tudi odnosi z Afganistanom, ampak novo poglavje, so zapisali v skupni izjavi. Zaveznice Nata in partnerske države v Afganistanu zdaj sodelujejo le še v nebojni operaciji Odločna podpora. V njej je okoli 9600 vojakov iz skupno 36 držav, tudi Slovenije. Operacija je namenjena urjenju in mentoriranju afganistanskih varnostnih sil pod vodstvom mednarodno priznane vlade v Kabulu v njihovem boju proti skrajnim skupinam in talibanom.

Večino tujih sil v Afganistanu so sicer predstavljali ameriški vojaki, ki so poleg sodelovanja v Natovi operaciji urjenja afganistanskih sil sodelovali tudi v protiterorističnih operacijah. Ameriške zaveznice v Natu so čakale na odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, ali se bo držal lanskega dogovora administracije bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa s talibani o umiku do 1. maja. Biden je pred tem nakazoval, da bo ta datum težko doseči, zdaj pa je napovedal, da se bo umik ameriških enot začel 1. maja, končal pa do 11. septembra.

Enako bo potekal umik ostalih zavezniških vojakov, so danes sklenile zaveznice. "Vsak napad talibanov na zavezniške sile med umikom pa bo naletel na odločen odgovor," je nocoj še sporočil Nato. "Naše sile so šle v Afganistan skupaj in skupaj smo se odločili, da bomo tudi odšli skupaj," so še zapisali v skupni izjavi.

Slovensko obrambno ministrstvo je tvitnilo, da bo tudi Slovenija skupaj z ostalimi zaveznicami "usklajeno in varno, do septembra letos zaključila sodelovanje v misiji Odločna podpora v Afganistanu". "Ob tem je treba nujno ohraniti dosežke dveh desetletij na področju vladavine prava in človekovih pravic," so se zavzeli. O zaključku misije bo vlada sicer še odločala, so še tvitnili na obrambnem ministrstvu.