Zakaj je papež Frančišek pred več kot 50 leti obiskal Škofjo Loko?

Kako se bomo Slovenci spominjali papeža Frančiška? V oddaji 24UR ZVEČER so o tem spregovorili župnik Blaž Franko, odgovorni urednik Družine Boštjan Debevec ter florist Peter Ribič. Ob razmišljanju o njegovi zapuščini so poudarili njegovo pristnost, preprostost in južnoameriški temperament, ki je v cerkev prinesel svežino, postavil šibkejše v ospredje ter vplival tudi na 'vizualno' podobo Vatikana, na primer pri velikonočnem okraševanju.

Pogovor se je sicer sprva dotaknil ganljive zgodbe 16-letnega fanta Andreja Golarja, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja zbežal v Argentino in se zaradi bojazni, da ga bodo vpoklicali v vojsko, ni smel vrniti doov. Njegova odsotnost je družini, v kateri je bil edini fant, povzročila velik šok in žalost. Nato je nekega dne, leta 1971, na njihova vrata potrkal Jorge Mario Bergoglio, takrat še mladi Argentinec, ki je pozneje postal papež, h kateremu se je po pomoč zatekel Andrej. Papež Frančišek je takrat z družino obiskal več turističnih znamenitosti in prvič poskusil potico. 

Pogovor med gosti oddaje 24UR ZVEČER se je nato osredotočil na spomin na papeža Frančiška. Župnik Franko je pripovedoval o tem, kje in kako ga je dosegla novica o njegovi smrti. Novico je prejel sredi velikonočne maše, med velikim blagoslovom motoristov v Mirni Peči, ki se ga je udeležilo 16.000 ljudi. Preden je začel s pridigo, mu jo je prišepnil eden od pevcev. Nepričakovana vest o papeževi smrti je povzročila začetno nemoč pri gospodu Franku, ki je moral informacijo posredovati veliki množici. Kljub šoku je bil trenutek oznanitve izjemno ganljiv. Prestrašeni obrazi vernikov so, kot pravi, dokaz, kako globoko je zarezala novica. 

Razprava se je nadaljevala z razmislekom o osebnosti papeža Frančiška in njegovi zapuščini. Debevec je poudaril njegovo unikatnost in pristnost. Primerjava med papežema Frančiškom in Benediktom XVI. kaže različne pristope, čeprav sta bila oba globoko predana ljudem. Franko se je spomnil svetovnega dneva mladih v Madridu leta 2011 s papežem Benediktom, kjer je bilo prisotnih na milijone ljudi. Kljub Benediktovemu bolj zadržanemu, nemškemu karakterju, se je po Frankovih besedah v njegovih očeh videla ljubezen do ljudi.

Ribič, ki je sodeloval pri okraševanju Vatikana s cvetjem že od leta 2011, torej najprej pod papežem Benediktom in nato pod Frančiškom, je prav tako občutil razlike. Kot je dejal, je bil pod Benediktom opazen 'nemški red' glede cvetja. S prihodom papeža Frančiška leta 2013 pa se je količina cvetja zmanjšala, medtem ko so dolžinski metri okraševanja ostali. Cvetlična ureditev je postala bolj 'zračna'. 

Več o izkušnjah Slovencev s papežem Frančiškom, pa tudi o prihodnosti Cerkve po njegovi smrti, pa v zgornjih videih.