Pahor: Prizadevanja ZDA za spodbujanje človekovih pravic po svetu bodo šibkejša

Združene države Amerike izstopajo iz Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Odločitev prihaja le dan zatem, ko je komisar ZN za človekove pravice kritiziral ZDA zaradi ločevanja otrok od staršev na ameriški južni meji. 

Najnovejšo odločitev administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa je na tiskovni konferenci sporočila veleposlanica ZDA pri OZN Nikki Haley, ki je svet označila za "greznico politične pristranskosti" ter dodala, da je v "posmeh človekovim pravicam," piše BBC. 

Je razlog za umik res članstvo držav, ki zlorabljajo človekove pravice?

Na tiskovni konferenci se je oglasil tudi  ameriški državni sekretar Mike Pompeo, ki je Svet označil kot "oviro za napredek in spremembe," poroča ABC News. Haleyjeva je dejala, da jim zaveze do človekovih pravic ne dovoljujejo ostati del hinavske organizacije, ki se iz teh pravic norčuje. Pompeo pa je dodal, da ni dvoma, da je imel Svet za človekove pravice nekoč plemenito vizijo, vendar danes ni dober branik človekovih pravic.

Uradno naj bi bil razlog za umik članstvo nekaterih držav, ki zlorabljajo človekove pravice. Na Svet s sedežem v Ženevi so sicer že v preteklosti leteli očitki, da je med svoje vrste sprejel tudi države, znane po kršitvah človekovih pravic, kot so Rusija, Kitajska in Savdska Arabija.

A pravi razlog za umik bi se lahko skrival nekje drugje – do odločitve namreč prihaja le dan zatem, ko je komisar ZN za človekove pravice, Zeid Ra'ad Al Hussein, javno kritiziral Belo hišo zaradi njene politike ločevanja otrok od njihovih staršev na južni meji in tovrstno zlorabo otrok označil za brezvestno. Al Hussein je odločitev ZDA sprejel z razočaranjem, a dodal, da ne gre za nepričakovano novico. 

Haley je Svet za človekove pravice že v lanskem letu obtožila "kronične pristranskosti proti Izraelu" ter dejala, da ZDA preučujejo svoje članstvo. Z umikom iz Sveta je Trumpova aministracija grozila že od samega začetka ter pozivala k reformam, ki pa niso bile sprejete. Halley je tako v govoru lansko leto dejala, da "če je Svet za človekove pravice organizacija, ki ji bomo zaupali varovanje in promoviranje človekovih pravic, se mora spremeniti. Če do tega ne bo prišlo, moramo nadaljevati s spodbujanjem človekovih pravic izven Sveta." 

Odločitev naletela na številne kritike

Poteza Trumpove administracije je naletela na številne kritike, a kot kaže se bo svet moral navaditi na novo ameriško politiko in njen odmik od multilaterizma. Trump se je v letu in pol predsedovanja umaknil iz pariškega podnebnega sporazuma, iranskega jedrskega dogovora in Unesca. Poleg tega je priznal Jeruzalem kot prestolnico Izraela in uvedel carine tudi proti nekoč najtesnejšim ameriškim zaveznicam. 

"Ta odločitev je v nasprotju z ameriškimi interesi nacionalne varnosti in zunanje politike in bo otežila napredovanje prioritet človekovih pravic ter pomoč žrtvam po svetu," je v skupni izjavi sporočilo 12 organizacij za človekove pravice, med njimi Save the Children, Freedom House in United Nations Association-USA. "Vse kar Trumpa zanima, je obramba Izraela," je dejal izvršni direktor organizacije Human Rights Watch Kenneth Roth.

Na drugi strani so odločitev z navdušenjem pozdravili ameriški konzervativci in Izrael. Premier Benjamin Netanyahu se je v zapisu na družbenem omrežju Twittter predsedniku Trumpu zahvalil za "pogumno odločitev."

So pa zato do odločitve kritične palestinske oblasti, češ da ZDA s tem le branijo Izrael. "Umik ZDA iz Sveta ZN za človekove pravice prikazuje, kako daleč je pripravljena iti ta administracija, da pred odgovornostjo brani Izrael, ki je okupator," so sporočili predstavniki palestinskega zunanjega ministrstva.

Kitajska je danes v odzivu dejala, da je svet pomemben forum, v okviru katerega lahko vse države razpravljajo o vprašanju človekovih pravic. Ob tem so izrazili obžalovanje zaradi umika ZDA.

Tudi Rusija je mnenja, da je ameriški umik napaka in da se nihče ne hvali s tem. Washington so ob tem obtožili cinizma in nespoštovanja organa ZN. ZDA "trmasto ne sprejemajo, da imajo resne probleme kršenja človekovih pravic doma, medtem pa skušajo hkrati oblikovati svet v skladu z lastnimi interesi," je dejala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

ZDA so sicer vedno imele težaven odnos s Svetom. V času predsednika Busha so svet ob njegovem nastanku leta 2006 bojkotirale iz istih razlogov, kot jih sedaj navaja Trumpova administracija. Šele leta 2009, ko je v Beli hiši predsedoval Obama, so se ZDA pridružile tej organizaciji.

Svetu trenutno predseduje Slovenija

Organizacija Združenih narodov je leta 2006 ustanovila Svet, ki je nadomestil Komisijo ZN za človekove pravice, ki so jo prav tako močno kritizirali zaradi članstva znanih kršiteljic človekovih pravic. Svet sestavlja skupina 47 držav članic. Sestaja se trikrat letno ter pregleduje spoštovanje človekovih pravic v državah članicah OZN. Prav tako pošilja svoje strokovnjake in ustanavlja preiskovalne komisije na območjih kot so Sirija, Severna Koreja in Južni Sudan.

V Ženevi poteka 38. redno zasedanje Sveta, ki mu trenutno predseduje Slovenija. V izjavi za javnost je ta sporočila, da odločitev ZDA obžaluje, a da kljub temu verjame in pričakuje, da bodo ZDA s svojim ravnanjem in zavzemanjem ter promocijo in zaščito človekovih pravic ostale vpete v njihovo krepitev v mednarodni skupnosti in na tak način prispevale k vlogi Sveta OZN za človekove pravice in k uveljavljanju njegovih temeljnih načel. 

Predsednik države Borut Pahor, ki je danes kot osrednji govornik nastopil na zasedanju Sveta v Ženevi, je dejal, da je "umik ZDA iz Sveta ZN za človekove pravice slaba novica za to institucijo, ZN, ZDA in vsakogar, ki mu je mar za človekove pravice." Dodal je, da bo Svet brez Združenih držav Amerike šibkejši, a da bo bodo tudi prizadevanja ZDA za spodbujanje človekovih pravic po svetu šibkejša.

"ZDA so bile dolgo časa zelo aktivne pri zaščiti človekovih pravic po vsem svetu. Upam, da bo tako ostalo," je še dejal.

"Vsaka članica Sveta, tudi Slovenija, bi morala vedno izpolnjevati svoje obveznosti na področju človekovih pravic in ohranjati najvišje standarde na področju človekovih pravic, tudi s podporo in izvrševanjem mednarodnega prava ter odločitev mednarodnih sodišč," je še dejal Pahor. "Vladavina prava za vsakogar je temelj zaščite človekovih pravic," je dodal.

Izpostavil je še, da je Slovenija močno zavezana multilateralizmu, katerega osrednji steber so ZN. "Obstoječa multilateralna struktura je ključna za ohranjanje miru in varnosti, napredek in zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic," je dejal.

Pahor je še poudaril, da človekove pravice lahko uspešno promoviramo, če sodelujemo. Po njegovem si moramo skupaj prizadevati za izboljšanje dela Sveta ZN, ki je eno najpomembnejših teles za zaščito človekovih pravic.

Sodelovanje članic je nujno tudi za izvedbo reform, ki jih to telo po oceni slovenskega predsednika potrebuje. Kot je dejal Pahor, moramo sodelovati v dobri veri in spoštovanju človeškega dostojanstva.

Svet ZN za človekove pravice, v katerem je Slovenija članica že od ustanovitve leta 2006, in njegovi mehanizmi po Pahorjevih besedah dobro delujejo, a so še možnosti za izboljšave.