ZDA, Kanada in Mehika ob robu G20 podpisale 'novo Nafto'

Ameriški predsednik Donald Trump, kanadski premier Justin Trudeau in odhajajoči mehiški predsednik Enrique Pena Nieto so se danes udeležili slavnostnega podpisa dogovora. Sporazum morajo sicer še ratificirati v parlamentih vseh treh držav. To bi lahko trajalo tudi več mesecev.

V ameriškem kongresu verjetno o dogovoru ne bodo glasovali pred novo sestavo v januarju.

'Nova Nafta' moderniziran sporazum, ki bo pomagal srednjemu razredu

Trump je dogovor, ki ga je poimenoval USMCA, označil za sporazum, ki bo za vedno spremenil trgovinsko krajino in bo pomagal delovnim ljudem. Ob tem je izrazil pričakovanje, da ga bodo v kongresu podprli.

Tudi Trudeau je "novo Nafto", kot on imenuje dogovor, označil za moderniziran sporazum, ki bo pomagal srednjemu razredu. Pieno Nieta, ki je danes zadnji dan na položaju, pa je spregovoril o novem poglavju v skupni zgodovini.

ZDA in Kanada so okvirni dogovor o sporazum ZDA-Mehika-Kanada (USMCA) sklenile konec septembra po 13 mesecih pogajanj. Pogajalci so tako uspeli ohraniti tristranski dogovor. Mehika in ZDA so pogajanja sklenile že avgusta.

Dogovor bo ZDA med drugim omogočil boljši dostop do kanadskega trga mlečnih izdelkov, Kanada pa se bo izognila ameriškim carinam na avtomobile. Ohranil se je tudi neodvisni mehanizem reševanja sporov v zvezi s carinami.

Rusija za odpoved srečanja Putina in Trumpa krivi notranjo politiko ZDA

Srečanje skupine G20 je v znamenju vse večjih sporov med državami. Tik pred začetkom vrha je ameriški predsednik Trump zaradi nedeljskega pomorskega incidenta med Ukrajino in Rusijo odpovedal napovedano dvostransko srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Na tem srečanju naj bi voditelja skušala zgladiti meddržavne spore, med drugim o napovedani ameriški odpovedi pogodbe o jedrskih raketah srednjega dosega (INF), ki da jo Rusija tako ali tako krši.

Po oceni ruskega zunanjega ministrstva je glavni razlog za odpoved srečanja notranja politika ZDA. Ob tem so zavrnili pojasnilo ZDA, da je za odpoved srečanja kriv incident med Ukrajino in Rusijo.

"Je bila provokacija Ukrajine v Kerški ožini res razlog za odpoved? Javno smo slišali takšno razlago," je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. "A zdi se, da je treba iskati odgovore v ameriških notranjepolitičnih razmerah," je dodala.

Trump še vedno načrtuje srečanje s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom, s katerim namerava doseči napredek o trgovinskem sporu, v katerem zdaj prihaja le do zaostrovanja carin, kar škoduje ne le gospodarstvoma obeh držav, ampak tudi preostalemu svetu.

Merklova po okvari letala prihaja z zamudo 

Trump podobno z zviševanjem carin grozi tudi Evropski uniji in v Buenos Airesu zbrani evropski voditelji z nemško kanclerko Angelo Merkel na čelu bodo skušali te napetosti zmanjšati. Merklova bi se morala sestati s Trumpom, a je srečanje še vprašljivo, saj bo nemška kanclerka v Argentino prispela z zamudo, potem ko je moralo njeno letalo v četrtek zvečer le uro po vzletu zasilno pristati v Kölnu. Kanclerka bo pot nadaljevala danes. 

"Bila je resna motnja," je dejala Merklova po zasilnem pristanku.

Airbusovo letalo A340 je moralo eno uro po vzletu, ko je bilo nad Nizozemsko, obrniti in zasilno pristati. Pilot je poročal o tehničnih težavah in izpadu elektronskih sistemov, poročajo tuje tiskovne agencije.

Po informacijah tednika Der Spiegel so bile razmere na krovu zelo resne, saj je odpovedal celoten komunikacijski sistem s tlemi, kar predstavlja veliko nevarnost. Domnevno jim je kot edini način komunikacije ostal le satelitski telefon. Da bi zagotovili varen pristanek na krajši pristajalni stezi, so nad morjem izpustili del kerozina, da je bilo letalo lažje. Na letališču je vladno letalo pričakala ekipa gasilcev.

Nemški časnik Rheinische Post je danes ob navajanju varnostnih virov poročal, da bo vlada preverila morebitno kriminalno ozadje incidenta, saj je skoraj nemogoče, da bi hkrati odpovedali vsi komunikacijski sistemi. V vladnih krogih medtem govorijo, da bodo zadevo preučili z vseh vidikov. Merklova bo pot proti Buenos Airesu nadaljevala prek Madrida s komercialnim letom in okrnjeno delegacijo.

Savdski princ pod drobnogledom tujih voditeljev 

Pod žarometom v Buenos Airesu bo tudi savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman, ki se otepa sumov, da je naročil umor kritika savdske kraljevine, novinarja Džamala Hašokdžija. Ta je bil brutalno ubit na začetku oktobra na savdskem konzulatu v Istanbulu.

Na vrhu bodo govorili o vrsti perečih problemov v svetu, od podnebnih sprememb do migracij in boja proti terorizmu.

Skupino G20 sestavljajo Argentina, Avstralija, Brazilija, Kitajska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Kanada, Mehika, Rusija, Savdska Arabija, Južna Afrika, Južna Koreja, Turčija, ZDA in EU.

Gre za države in povezavo, ki skupaj ustvarijo več kot 85 odstotkov globalnega bruto domačega proizvoda, tri četrtine svetovne trgovine in zastopajo približno dve tretjini svetovnega prebivalstva.