Iran je prepričan, da mu dogovor priznava pravico do bogatenja urana

V jedrskem sporu z Iranom je bil v Ženevi po štirih dneh pogajanj, ki so se jim v sobotnem finalu pridružili tudi zunanji ministri tako imenovane šesterice in Irana, prvič po letu 2003 dosežen bistven preboj. Sklenjeni dogovor je sicer šele prvi korak, saj sta se strani v njem v bistvu le zavezali, da bosta v prihodnjih šestih mesecih dosegli celovito končno rešitev jedrskega spora, ki naj bi prinesla tako nadaljnje omejitve iranskega jedrskega programa kot tudi odpravo vseh sankcij proti njemu.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton, ki je v imenu šesterice vodila pogovore, in iranski zunanji minister Džavad Zarif sta v skupni izjavi zapisala, da gre za "pomemben korak v razvoju našega odnosa na bolj konstruktiven način". Stranema daje potreben čas in primerno okolje, da dosežeta dokončno celovito rešitev jedrskega spora, "ki ostaja skupen cilj in o kateri se bodo pogovori začeli kmalu".

Iran je z dogovorom pristal, da bo za obdobje šestih mesecev ustavil dela na reaktorju na težko vodo v Araku, omejil program bogatenja urana in odprl vrata dodatnim mednarodnim inšpekcijam. Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Jukija Amano je že zatrdil, da je agencija pripravljena opraviti svoj del naloge iz dogovora.

Kot je pojasnil Slovenec Klemen Polak, ki je bil v Ženevi član ekipe Ashtonove in je osebno sodeloval v pogajanjih, bo Iran lahko nadaljeval z omejenim programom bogatenja urana, a v zmanjšanem obsegu in samo do petih odstotkov. Tudi končna rešitev bo Iranu predvidoma zagotovila pravico do omejenega bogatenja urana, če bo seveda izpolnil vrsto pogojev.

V zameno bodo ZDA in države EU za pol leta omilile nekatere od sankcij, ki so jih zaradi spornih jedrskih aktivnosti uvedle proti Iranu, ter proti njemu v tem času ne bodo uvedle novih sankcij. Omilitev sankcij naj bi Iranu po nekaterih ocenah prineslo dodatnih sedem milijard dolarjev prihodkov.

Gre predvsem za lajšanje sankcij glede iranskega izvoza zlata in dragih kovin ter petrokemičnih izdelkov in pa za omejene omejitve sankcij glede izvoza iranske nafte. Pri slednjem gre v bistvu za to, da bo Iran lahko obdržal trenutne količine izvoza nafte, saj bi se sicer količine v prihajajočih šestih mesecih zmanjšale.

Kot je poudaril Polak, "ključna arhitektura sankcij na finančnem in naftnem področju ostaja nespremenjena". Obenem je bistvena varovalka v dogovoru, da se lahko vse olajšave hitro odpravijo, če Iran ne bo izpolnjeval svojih obveznosti.

V Teheranu so zadovoljni

Za napredek, ki je bil dosežen v zadnjih treh mesecih, prej pa kar 10 let nikakor ni bil mogoč, je bilo po ocenah poznavalcev ključno dvoje. Prvič, zahodne sankcije proti Iranu so očitno delovale in Teheran si želi njihove omilitve. Drugi bistven faktor pa je bila junijska izvolitev novega iranskega predsednika Hasana Rohanija.

V Teheranu so zadovoljni z dogovorom. Po besedah predsednika Hasana Rohanija Iranu priznava pravico do jedrskega programa in bogatenja urana, sankcije Zahoda pa se "začenjajo krhati". Z dogovorom je v pismu seznanil ajatolo Alija Hameneja, ki je nato z zadovoljstvom pozdravil "dosežek" iranskih pogajalcev, saj so ohranili pravico Irana do bogatenja urana.

Po drugi strani so neimenovani visoki predstavniki ZDA poudarili, da dogovor ne priznava Iranu pravice do bogatenja urana. Tudi britanski zunanji minister William Hague je poudaril, da dogovor ne omenja "pravice do bogatenja" urana. Je pa priznal, da bi končna rešitev Iranu lahko dovolila omejeno bogatitev.

Zahod je navdušen

Države tako imenovane šesterice so sicer navdušene nad rezultatom pogajanj v Ženevi. Kot je slišati, gre za zgodovinski preboj, ki bo naredil svet varnejši, in zmaga za vse. V tem slogu so se oglasili zunanji ministri ZDA, Rusije, Kitajske, Francije, Velike Britanije in Nemčije. Podobne so bile izjave z vrha EU in tudi s slovenskega zunanjega ministrstva.

Tako ruski predsednik Vladimir Putin kot predsednik ZDA Barack Obama sta opozorila, da gre resda za pomemben preboj, a obenem šele za prvi korak na dolgi poti. Obama je obenem posvaril Teheran, da če se ne bo držal dogovorjenega, tudi oni ne bodo izpolnili svojih obljub.

Kot je še dejal, se zaveda, da imajo Izrael in ameriške zaveznice v Perzijskem zalivu upravičene razloge za dvom v namere Irana. Tudi ameriški državni sekretar John Kerry je hitel zatrjevati, da bodo partnerji ZDA na Bližnjem vzhodu zahvaljujoč dogovoru varnejši ter da je končni cilj ZDA in Izraela enak - da Iran ne bo imel jedrskega orožja.

V Izraelu so ogorčeni

A ne glede na to so v Izraelu ogorčeni. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je v zadnjih mesecih glasno lobiral proti dogovoru z Iranom, je med drugim ocenil, da gre za "zgodovinsko napako" in ne "zgodovinski dosežek". Dogovor je po njegovem slab, saj daje Teheranu vse, kar je želel - manj sankcij, medtem ko ohranja bistven del jedrskega programa.