Guaido na štiri oči z ameriškim podpredsednikom Penceom

Visoki predstavniki držav t. i. skupine iz Lime, ki večinoma niso naklonjene venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, so se danes sestali v Bogoti na pogovorih o nadaljnjih korakih za rešitev krize v Venezueli. Srečanja skupine se prvič udeležujeta venezuelski opozicijski voditelj Juan Guaido in ameriški podpredsednik Mike Pence.

Vodja venezuelske opozicije Juan Guaido je danes skupino iz Lime in ZDA pozval k odločnosti do predsednika Venezuele Nicolasa Madure, saj pomeni grožnjo Ameriki. Ameriški podpredsednik Pence mu je na srečanju zagotovil 100-odstotno podporo predsednika Donalda Trumpa in opozoril, da ostajajo "odprte vse možnosti".

"Pomembno je obnoviti demokracijo v Venezueli, ker tisti, ki so si prisvojili oblast, ogrožajo stabilnost kontinenta," je dejal Guaido, ki ne priznava Madurove lanske vnovične izvolitve za predsednika. "Popuščanje uzurpaciji oblasti bi ogrozilo celotno Ameriko," je dejal samooklicani začasni predsednik Venezuele, ki ga priznava več kot 50 držav.

Guaido želi dostaviti pomoč več sto tisoč Venezuelcem, ki so po njegovih besedah življenjsko ogroženi zaradi pomanjkanja hrane in zdravil. Maduro vidi v pomoči krinko za ameriško vojaško posredovanje in jo zato zavrača.

Kolumbijski predsednik Ivan Duque je regionalne zaveznice pozval k oblikovanju "močnejšega in bolj učinkovitega" obroča okoli Madura, ki bi "olajšala tranzicijo oblasti, ki jo zahteva venezuelsko ljudstvo".

Srečanje skupine so sklicali, potem ko je konec tedna propadel poskus, da bi iz Kolumbije in Brazilije prepeljali humanitarno pomoč v Venezuelo. Na mejnih prehodih so izbruhnili spopadi z venezuelskimi varnostnimi silami, med katerimi so bili ubiti najmanj štirje ljudje, več kot 300 pa jih je bilo ranjenih.

'Trump je bil jasen: vse opcije so na mizi'

Pence, ki se je ob robu srečanja dvostransko sešel z Guaidojem, je dejal, da mu je prinesel sporočilo predsednika Trumpa, da ZDA za njim stojijo 100-odstotno. "Dogodki v minulih dveh dneh so samo še utrdili našo določenost," je povedal.

"Upamo, da bo prišlo do mirne tranzicije v demokracijo. Vendar je predsednik Trump bil jasen: vse opcije so na mizi," je opozoril na srečanju skupine, ki je posvečeno nadaljnjim korakom za rešitev krize v Venezueli, potem ko je bila konec tedna nasilno preprečena dostava mednarodne pomoči Venezuelcem iz Kolumbije in Brazilije.

Pence je napovedal še več ameriške humanitarne pomoči in nove sankcije proti režimu v Caracasu, oziroma "njegovim koruptivnim finančnim mrežam". "Z vami bomo sodelovali, da bi našli zadnji dolar, ki so ga ukradli in jih vrnili Venezueli," je dejal.

"Naša prizadevanje se ne bodo samo nadaljevala, ampak okrepila," je zagotovil in povedal, da iščejo nova območja ob meji, kjer bi lahko shranili dodatno humanitarno pomoč za Venezuelce. Dodatnih 56 milijonov dolarjev pa bodo ZDA namenile za podporo "partnerjem v regiji, ki pomagajo Venezuelcem," je povedal.

Vse države skupine iz Lime je pozval k zamrznitvi premoženja venezuelske državne naftne družbe PDVSA in naj venezuelsko premoženje v svojih državah prenesejo na Guaidojevo vlado.

Mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador je tako iz Ciudad de Mexico sporočil, da je potrebno iskati mirno rešitev preko pogajanj in v skladu s pravom. Opozoril je pred "skušnjavo uporabo sile". Bolivijski predsednik Evo Morales, zaveznik Madura, je prav tako pozval skupino iz Lime k iskanju rešitve preko dialoga.

Zaradi oviranja pomoči ZDA uvedle sankcije proti venezuelskim guvernerjem

Iz Bele hiše so medtem sporočili, da so uvedli sankcije proti guvernerjem štirih zveznih držav v Venezueli, ker so konec tedna pomagali preprečiti dostavo humanitarne pomoči lačnemu prebivalstvu. Sankcij ZDA so deležni guverner zvezne države Zulia Omar Prieto, zvezne države Carabobo Rafael Lacava, zvezne države Apure Ramon Carrizalez in zvezne države Vargas Jorge Garcia Carniero. Sankcije, ki pomenijo prepoved potovanj v ZDA in zaplembo morebitnega premoženja v ZDA, so posledica blokade pomoči in menda splošne koruptivnosti guvernerjev, povezanih z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom.

"ZDA ne bodo mirno opazovale zanikanje osnovnih potrebščin in trpljenje prebivalcev Venezuele. Takšna dejanja imajo posledice," je sporočila Bela hiša in ponovno pozvala predstavnike oblasti v Venezueli in varnostnih sil, naj dovolijo dostavo hrane ter zdravil v državo. Dodali so, da bodo ZDA s takšnimi sankcijami nadaljevale, če bo potrebno.

Konec tedna je nekaj tovornjakov s humanitarno pomočjo skušalo prečkati mejo med Brazilijo in Venezuelo ter Kolumbijo in Venezuelo. Madurove sile so dva tovornjaka poslale nazaj, dva pa zažgale. V spopadih z varnostnimi silami so umrli najmanj štirje ljudje, več sto jih je bilo ranjenih. Maduro, ki zavrača pomoč, je v tem dvoboju razglasil zmago nad imperializmom.

Iz diplomatskih virov se je medtem izvedelo, da so ZDA zaradi tega danes zahtevale sklic izredne seje Varnostnega sveta ZN o Venezueli. Šlo naj bi za odprto sejo, sklicali pa naj bi jo v torek.

Se bo Guaidoju uspelo vrniti v Venezuelo?

Guaidoju je v petek kljub prepovedi, da zapusti državo, uspelo priti v sosednjo Kolumbijo, kjer je v soboto sprožil akcijo distribucije pomoči. Trenutno ostaja odprto vprašanje, ali se mu bo uspelo tudi vrniti v Venezuelo.

Človekoljubna pomoč, pretežno iz ZDA, je postala osrednja točka spora med Madurom in Guaidojem. Medtem ko vodja opozicije zagovarja, da Venezuelci zaradi vedno hujše krize nujno potrebujejo pomoč, jo venezuelski predsednik zavrača, saj da je to le pretveza za ameriško posredovanje. Maduro je zato zaprl mejne prehode.

V nedeljo je za 48 ur vse mejne prehode z Venezuelo zaprla tudi Kolumbija, češ da je po spopadih nastala škoda, ki jo morajo odpraviti. Območje spopadov na mednarodnem mostu pri mestu Cucuta je v nedeljo obiskal tudi kolumbijski predsednik Ivan Duque.