Iz države pobegnili tudi zdravniki. Je pred vrati nova epidemija malarije?

Venezueli, ki je trenutno v politični in humanitarni krizi, grozi pojav epidemije malarije in denge, virusne tropske bolezni, ki jo, tako kot malarijo, prenašajo komarji. Strokovnjaki opozarjajo, da bo morala država sprejeti nujne ukrepe za zajezitev bolezni, če ne se bosta razširili po vsej južnoameriški celini. 

Venezuela je bila nekoč vodilna v regiji pri nadzoru malarije, toda ker je zdravstvo propadlo, je večina usposobljenih zdravnikov pobegnila iz države. To ustvarja izredne razmere, ne samo v državi, temveč po vsej celini. Bolezni so se že razširile na sosednjo Brazilijo in Kolumbijo, z naraščajočimi migracijami in potovanji pa tudi v preostale države v regiji. Posledično so ogrožena nekatera ameriška mesta, kot sta Miami in Houston, kamor se je po izbruhu krize zateklo večje število Venezuelcev. 

Avtor študije dr. Martin llewellyn z univerze v Glasgowu opozarja, da so številke zaznanih primerov pojava bolezni alarmantne, hkrati pa tudi podcenjene, saj je venezuelska vlada zaprla institucijo, ki je bila odgovorna za zbiranje tovrstnih podatkov za Svetovno zdravstveno organizacijo. 

"Venezuelski zdravniki, ki so bili vključeni v to študijo, so prejemali grožnje z zaporom, laboratorije so pokradli, trdi diski so bili odstranjeni iz računalnikov, prav tako mikroskopi in druga medicinska oprema," pravi Ilewellyn. 

Država je malarijo sicer že izkoreninila, in sicer leta 1961, leta 2010 pa so jo znova zaznali. Med letoma 2010 pa 2015 se je število primerov malarije v državi povečalo za 359 odstotkov, in sicer z 29,736 na 136,402. Do leta 2017 pa še za 71 odstotkov na 411.586 primerov. Visoke število primerov je predvsem posledica zmanjšanega nadzora nad populacijo komarjev in pomanjkanja zdravil proti malariji. 

'Moraš izbrati – svojo hčerko ali rudnik'

Epidemije se širijo tudi zaradi nezakonitega izkopavanja rudnin v džungli blizu meje z Brazilijo, kjer so, kljub izkoreninjenju malarije, zametki te bolezni preživeli. Na ta območja v zadnjih letih množično potujejo Venezuelci v želji po odkritju zlata, potem ko je hiperinflacija njihove plače več kot prepolovila. Stoječa voda v tamkajšnjih jamah je popolno gojišče za komarje, zato se je malarija tam hitro razširila. Tamkajšnja prebivalka, ki je delala v bližini mesta Tumeremo, je povedala, da je njena štiriletna hčerka prebolela že 13 malarij. Po zadnji so jo zdravniki opozorili: "Moraš izbrati – svojo hčerko ali rudnik."

Prehodna narava rudarskega dela pomeni, da se je postopoma bolezen začela širiti po vsej državi. Okuženi delavci so jo namreč skupaj z zlatom prinesli domov, posledično pa se malarija znova pojavlja na krajih, kjer so jo v preteklosti že izkoreninili.

"Nikoli nisem delal v rudniku," pravi David Guevara, 39-letnik, ki se zaradi malarije zdravi skoraj 200 kilometrov stran od najbližjih rudnikov. "Nobenega nadzora ni več, otroci pa plačujejo za to."

Ne samo malarija, širijo se tudi druge bolezni

Do leta 2015 je bila v mestih malarija redko prisotna, zdaj pa je vladna klinika, kjer prebivalci poiščejo zdravniško pomoč, vedno polna. "Zdaj je to epidemija. Laž je, da morate iti v rudnike, da bi jo dobili," pravi Marina Gutierrez, 25-letnica, ki je v zadnjem letu prebolela osem malarij, zbolela pa je tudi njena hčerka.

Problematična ni samo malarija, temveč tudi druge bolezni. Poročilo pravi, da se lahko znova hitro razširi Chagasova bolezen, ki je vzrok za številne odpovedi srca v Latinski Ameriki. Število primerov denge se prav tako povečuje. Samo med letoma 2016 in 2017 so v državi zaznali šest epidemij, v primerjavi s štirimi v preteklih 16 letih. Problematični sta tudi chikungunya in zika.

"Mednarodno skupnost pozivamo, da pritisne na venezuelske oblasti za sprejetje človekoljubne pomoči. Če se to ne bo zgodilo, se bodo bolezni razširile ne le na južnoameriško celino, temveč veliko širše," je še zapisal avtor študije Llewellyn.