'Venezuelsko ljudstvo bo poskrbelo, da bodo Maduru šteti dnevi'

Guaido je sporočil, da se bo v ponedeljek v Bogoti udeležil srečanja skupine iz Lime, ki se ukvarja z reševanjem venezuelske krize. Ob tem je mednarodno skupnost pozval, naj bo pripravljena na vse možnosti glede Madura.

Srečanja se bo udeležil tudi ameriški podpredsednik Mike Pence, ki je napovedal srečanje z Guaidojem. Medtem pa je državni sekretar Mike Pompeo obsodil sobotno nasilje, v katerem sta življenje izgubili najmanj dve osebi, ter obljubil, da bodo ZDA ukrepale. Glede na navedbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Washingtonu ne izključujejo oboroženega posredovanja.

Danes je sicer Pompeo za ameriško televizijo CNN izrazil prepričanje, da se Madurov čas izteka. "Napovedovanje je težko. Izbrati točne dneve je težko. Verjamem pa, da bo venezuelsko ljudstvo poskrbelo, da bodo Maduru šteti dnevi," je dejal.

Ob tem je za večino nasilja na venezuelskih mejnih prehodih Pompeo okrivil oborožene skupine Madurovih privržencev, ki so znani pod imenom Colectivos. "Upamo, da bo vojska znova prevzela vlogo zaščite državljanov pred temi tragedijami. Če se bo to zgodilo, mislim, da se bodo zgodile dobre stvari," je rekel.

ZDA medtem po besedah Pompea ostajajo predane nalogi "zagotoviti Venezuelcem demokracijo, ki si jo tako zaslužijo". Pri tem pa je še Kubancem in Rusom očital, da so državo v zadnjih letih spravili na kolena.

Pozivi EU, naj v državo spustijo pomoč

Evropska unija pa je v današnjem odzivu pozvala varnostne službe in organe pregona v Venezueli k zadržanosti, prav tako jih je pozvala, naj v državo spustijo pomoč. Ker režim ne prepoznava humanitarne nujnosti, se večajo napetosti, so opozorili v uradu visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini.

"Ponavljamo naše strogo zavračanje in obsodbo nasilja ter kakršnihkoli pobud, ki bi lahko dodatno destabilizirale regijo," so zapisali. Ponovili so še prepričanje, da se lahko krizo v Venezueli reši le na političen način ter pozvali k svobodnim in demokratičnim volitvam.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je sporočil, da je "šokiran in užaloščen" zaradi smrti civilistov v Venezueli. Vse stani je pozval, naj zmanjšajo napetosti in storijo vse, da preprečijo nadaljnjo eskalacijo razmer. V vseh situacijah se morajo strani izogniti nasilju, v nobenih okoliščinah pa ne smejo uporabiti smrtonosne sile, je še opozoril.

'Kubanci glasujemo tudi za Venezuelo'

Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel pa je ob oddaji glasu na referendumu o kubanski ustavi stopil v bran Maduru. "Kubanci glasujemo za novo ustavo, glasujemo za Latinsko Ameriko in Karibe," je poudaril. "Glasujemo tudi za Venezuelo, branimo Venezuelo, ker je v Venezueli na kocki dostojanstvo kontinenta," je dejal.

Kritičen pa je bil do predsednikov Kolumbije, Čila in Paragvaja, ki so se Gauidoju v soboto pridružili pri poskusu dostave humanitarne pomoči čez venezuelsko-kolumbijsko mejo. "Skupina predsednikov na kolumbijski meji; videti so bili kot klovni," je ocenil.

V nasilnih izgredih umrle najmanj štiri osebe, 300 ranjenih

V soboto so zaradi blokade humanitarne pomoči v venezuelskih obmejnih mestih izbruhnili nasilnih izgredi, v katerih so bile ubite najmanj štiri osebe, okoli 300 je bilo ranjenih. Dvema tovornjakoma se je uspelo prebiti v mesto Urena, a ju je vojska zažgala, ljudje pa so skušali rešiti, kar se je dalo.

Tuji mediji sedaj poročajo tudi, da naj bi člana venezuelske Narodne skupščine, Freddyja Superlana, zastrupili v restavraciji v obmejnem kolumbijskem mestu Cucuta. Ameriški senator iz Floride, Marco Rubio, je na Twitterju potrdil informacije in dodal, da je Superlano v kritičnem stanju in se nahaja v bolnišnici. Njegov asistent pa naj bi zaradi zastrupitve umrl. 

Nasilni izgredi na mejah s Kolumbijo in Brazilijo

Izgredi so izbruhnili po tem, ko je venezuelski predsednik Nicolas Maduro zaprl meje z Brazilijo in Kolumbijo, kjer je čakalo na stotine ton humanitarne pomoči, hrane, zdravil in higienskih pripomočkov za obubožano venezuelsko prebivalstvo. Maduro pomoči ZDA ni spustil v državo, češ da gre za 'trojanskega konja'. Na drugi strani je venezuelska opozicija z Juanom Guaidojem na čelu včeraj skušala spraviti pomoč v državo, ki se sooča z eno največjih humanitarnih kriz na svetu.

Nekaj pomoči je skušalo priti do Venezuele tudi iz Portorika, vendar je venezuelska vojska ladjo poslala nazaj domov pod grožnjo sile. Mednarodno humanitarno pomoč medtem kopičijo tudi na karibskem otoku Curacao.

Maduro je medtem zaradi 'provokacije' prekinil diplomatske odnose s Kolumbijo in diplomatom sosednje države dal na voljo 24 ur, da se vrnejo domov.

Nad protestnike s solzivcem in gumijastimi naboji, najhuje je bilo v Ureni

Nasilni izgredi so izbruhnili v mestih na meji z Brazilijo in Kolumbijo, saj Madurove oblasti humanitarne pomoči niso spustile čez mejo. Oborožene sile so na protestnike streljale tudi z gumijastimi naboji, uporabile so solzivec, organizacije za človekove pravice pa opozarjajo, da so na mnoge streljali tudi s pravimi naboji. Po zadnjih podatkih so bile ubite najmanj štiri osebe, čeprav nekateri tuji mediji že poročajo v višjem številu smrtnih žrtev.

Tuji novinarji, ki so spremljali dogajanje na terenu, poročajo o hudih poškodbah protestnikov, piše BBC. Amnesty International je nasilje nad civilisti, ki so sicer zažigali postojanke na meji in metali kamenje v oborožene sile, označila za kršenje človekovih pravic. 

Kljub blokadi se je dvema tovornjakoma s humanitarno pomočjo uspelo prebiti v venezuelsko Ureno, nato ju je vojska zažgala, ljudje pa so skušali pred ognjem rešiti, kar je bilo mogoče. V spopadih v Ureni in San Antoniu je bilo od jutra do večera v soboto ranjenih najmanj 285 ljudi.

Na meji z Brazilijo so se Venezuelci peš odpravili preko meje po pomoč, vojska pa je odprla ogenj in ubila dve osebi, pri tem tudi 14-letnega fanta, ranjenih naj bi bilo 31 ljudi.