V Evropi na krožnikih tudi ameriški športni konji?

Če je v zadnjem mesecu v javnosti odmevala afera s konjskim mesom, pa so že pred tem v ZDA opozarjali na nevarnosti, ki jih predstavlja meso športnih konj. Zato so leta 2007 v kongresu sprejeli odlok, po katerem država več ne financira inšpekcijskih pregledov konjskega mesa. Odlok je bil sicer umaknjen leta 2011, vendar pa od tedaj v ZDA ni več konjskih klavnic.

Ameriške konje, med njimi tudi številne odslužene športne konje, tako vsako leto odpeljejo na zakol v Mehiko in Kanado. Tam jih nato zakoljejo, nato pa meso prodajo v Evropo in druge države.

Vendar pa so v zadnjem času evropski organi, ki skrbijo za varnost hrane, zaskrbljeno izrazili dvom v kanadske in mehiške klavnice. Meso ameriških športnih konj bi namreč lahko bilo preveč toksično za hranjenje, saj športne konje pogosto zdravijo z zelo močnimi in ljudem nevarnimi zdravili.

Konjev pol leta pred zakolom ne bodo več zdravili

Zaradi dejstva, da so med zaklanimi konji tudi športni, so evropski organi sporočili, da bodo v prihodnje zahtevali zdravstveno kartoteko za vse meso, ki bo prihajalo iz Kanade in Mehike, hkrati pa naj bi zahtevali tudi, da konjem ne bi dajali nobenih zdravil najmanj pol leta pred zakolom.

Oktobra lani je direktor klavnice v Quebecu Stephan Giguere dejal, da so zavrnili več tovornjakov z ameriškimi konji, saj so njihove stranke postajale zaskrbljene zaradi domnev o uporabi zdravil. Zato je svojim komercialistom, zadolženim za nabavo, dejal, naj se izogibajo ameriškim tekmovalnim konjem.

Samo leta 2010 je bilo iz ZDA v Kanado in Mehiko izvoženih 138.000 konj za zakol, njihovo meso pa bi kasneje poslali kupcem v Evropi in drugih državah. Organizacije, ki se borijo za zaščito odsluženih tekmovalnih konjev, ocenjujejo, da je od 10 do 15 odstotkov konj, ki jih zakoljejo v Kanadi in Mehiki, tekmovalo na dirkah v ZDA.

Ameriški veterinar Nicholas Dodman je za časopis New York Times povedal, da so tekmovalni konji prave lekarne, zaradi česar njihovo meso ne bi smelo priti v prehransko verigo.

Zakon določa, da morajo biti konji, ki jih prepeljejo v Kanado in Mehiko na zakol vsaj šest mesecev brez določenih zdravil. Zato mora biti predloženo tudi ustrezno potrdilo, evropski organi pa opozarjajo, da teh potrdil ni težko ponarediti. Rezultat tega je, da se ameriški tekmovalni konji pogosto pojavijo v Kanadi že nekaj tednov, včasih pa samo nekaj dni po tem, ko končajo tekmovalno kariero.

V Mehiki številne nepravilnosti

Pristojni direktorat Evropske komisije je oktobra lani zaznal številne nepravilnosti pri pregledu mehiških klavnic, v katerih je 80 odstotkov zaklanih konj iz ZDA. Ugotovili so, da mehiški organi niti nimajo zakonske podlage, da bi preverjali, ali so zaklane živali res brez zdravil.

Konjsko meso v ZDA ni ravno tradicionalna jed, zato tudi v ZDA ni zakonske regulative glede konjskega mesa. V Francij pa konjsko meso velja za specialiteto. Jedo ga predvsem starejši ljudje.

Jerome Paviet, ki prodaja konjsko meso, ocenjuje, da v Franciji vsako leto pojedo približno 30.000 ton konjskega mesa. Za omenjeni ameriški časopis je povedal, da varnostne preglede mesa prepuščajo kanadski klavnici in se zanašajo na to, da je meso res neoporečno.

Giguere pa je povedal, da vsak teden zakoljejo med 200 do 450 konj. Dodal je, da poleg uradnih pregledov, ki jih opravijo kanadski veterinarji, tudi sami večkrat naključno pregledujejo meso. Sam pričakuje, da bo Evropska unija poostrila zakonodajo pri ravnanju s konjskim mesom. "To ni popoln sistem. Vendar pa verjamem, da je naše meso varno, saj vlagamo veliko truda, da bi tako tudi ostalo v tej sicer precej nadzorovani industriji. Pred tremi leti ni bilo tako," je še dodal.

Sredi februarja je v Franciji odmevala novica, da so v konjskem mesu odkrili zdravilo fenilbutazon. Gre za protibolečinsko zdravilo, ki ga pogosto dajejo športnim konjem. Problem pa je, da je to zdravilo lahko nevarno ljudem, saj lahko v sicer redkih primerih povzroči hujše motnje v krvi.