Skupina skrajnežev je v Iraku ugrabila jordanskega državljana, ki je poslovno sodeloval z ameriško vojsko. Ob tem je objavila video posnetek, na katerem se jordanski talec predstavi kot Hišam Talab al Eza, uslužbenec jordanskega avtoprevozniškega podjetja Star Line Company, ki ima sklenjeno pogodbo z ameriško vojsko v Iraku. Ugrabitelji so zagrozili, da bodo talca ubili, če se njegovo podjetje v 72 urah ne bo umaknilo iz Iraka. Podjetje je napovedalo, da bo ultimat upoštevalo.
Na posnetku je mogoče videti le al Ezo, za katerega ni znano, kdaj in kje je bil ugrabljen. Po predstavitvi talec prebere sporočilo, v katerem poziva direktorja svojega podjetja, naj "zavoljo interesov Iračanov in za zaščito življenj svojih uslužbencev" zapre svoje urade v Iraku.
Direktor podjetja Star Line Company, Mohamed Sameh al Ajluni je povedal, da je stik z al Ezo izgubil v četrtek, vendar nima podatkov o tem, da bi bil ugrabljen.
Ameriška vojska je medtem že drugič v manj kot 24 urah bombardirala cilje v sunitskem mestu Faludža. Po ameriških navedbah so izvedli napad na poslopje, v katerem naj bi se skrivalo od 15 do 20 privržencev jordanskega skrajneža Abuja Musaba al Zarkavija.
V iraški prestolnici Bagdad pa sta odjeknili siloviti eksploziji. Kot je povedal predstavnik ameriške vojske, je eksplodiralo v bližini t.i. zelene cone, kjer se nahajajo ameriško veleposlaništvo in iraška vladna poslopja. Druge podrobnosti niso znane.
Ob glavo zaradi sodelovanja z Američani
Skrajna skupina Ansar al Suna, ki naj bi bila povezana s teroristično mrežo Al Kaida, je na neki islamski spletni strani objavila posnetek obglavljenja nekega Iračana, ki je priznal, da je delal za ameriško vojsko. Omenjena skupina je že konec avgusta ubila dvanajst nepalskih talcev ugrabljenih v Iraku.
''Storili smo vse za zmanjšanje števila civilnih žrtev''
Pripadniki ameriške vojske in iraške narodne garde, ki so v petek začeli obširno ofenzivo v mestu Samara, so prevzeli nadzor nad več kot polovico tega mesta. Pri tem je bilo po podatkih ameriške vojske ubitih 125 upornikov, 88 pa so jih zajeli. Iz tamkajšnje bolnišnice so sporočili, da je bilo med mrtvimi in ranjenimi veliko civilistov. Ameriške sile hkrati zatrjujejo, da so storile vse, da bi zmanjšale število civilnih žrtev. Operacija lahko traja še nekaj dni.
Ameriška vojaška letala so v noči na soboto znova bombardirala cilje v Faludži, zahodno od Bagdada. Po podatkih bolnišničnih virov je bilo pri tem ubitih sedem ljudi, 13 je bilo ranjenih.
Med ofenzivo v Samari, v kateri je sodelovalo več kot 5000 vojakov, je bil ubit ameriški vojak, najmanj štirje so bili ranjeni. Samara, ki leži kakih 110 kilometrov severno od iraške prestolnice, je del t. i. sunitskega trikotnika. Po domnevah ameriške vojske naj bi bilo v mestu več kot 2000 iraških upornikov, pa tudi 250 tujih borcev.
Po navedbah tiskovnega predstavnika ameriške vojske je šlo v Faludži za "natančni udarec" pripadnikom jordanskega skrajneža Abuja Musaba al Zarkavija. Napadli naj bi točko, kjer naj bi skrajneži pripravljali samomorilske napade na civiliste. Bolnišnični viri v Faludži pa so povedali, da so bili med mrtvimi tudi ženske in otroci.
CIA: posnetek z al Zavahirijem je pristen
Nov zvočni posnetek, na katerem drugi mož teroristične mreže Al Kaida Ajman al Zavahiri poziva muslimansko mladino k "uporu proti križarskemu pohodu" po zgledu upora v Iraku, Afganistanu, Palestini in Čečeniji, je po ocenah ameriške obveščevalne službe CIA pristen. Po hitri analizi posnetka strokovnjaki CIE z veliko verjetnostjo trdijo, da na njem res govori al Zavahiri.
Na posnetku, ki ga je predvajala Al Džazira, skrajnež grozi ZDA in Veliki Britaniji in poziva muslimane, naj ne čakajo več, "drugače nas bodo uničili, eno državo za drugo". Poleg ZDA in Velike Britanije je glas na posnetku izpostavil še Avstralijo, Francijo, Poljsko, Norveško, Južno Korejo in Japonsko.
Neznana usoda francoskih talcev
Francoski predsednik Jacques Chirac je medtem izrazil zaskrbljenost nad usodo dveh francoskih novinarjev, ki sta bila v Iraku ugrabljena pred več kot mesecem dni. Chirac je zaskrbljen predvsem nad prizadevanji francoskega poslanca Didiera Julia za osvoboditev francoskih talcev in upa, da le-te ne bodo imele negativnih posledic zanju.
Ugrabljena Francoza Christian Chesnot in George Malbrunot sta skupaj s sirskim voznikom izginila 20. avgusta na poti v Nadžaf. Odgovornost za njuno ugrabitev je prevzela skupina Islamska vojska v Iraku, od Francije pa je zahtevala preklic spornega zakona, ki prepoveduje nošnjo muslimanskih naglavnih rut v državnih šolah. Zakon je kljub temu temu stopil v veljavo 2. septembra.
Preiskava stanovanja brata v Iraku ugrabljenega britanskega državljana
Nizozemsko pravosodje je zanikalo navedbe britanskega časnika The Independent, po katerih naj bi oboroženi pripadniki nizozemskih obveščevalnih sil v petek v Amsterdamu preiskali stanovanje brata v Iraku ugrabljenega britanskega državljana Kennetha Bigleya.
"Ni šlo za racijo, saj ni bil uporabljen noben prisilni ukrep. Paul Bigley je sam privolil v srečanje z britansko policijo, s katero se je sestal ob našem posredovanju," je pojasnil tiskovni predstavnik nizozemskega državnega tožilstva Wim de Bruin.
Odgovornost za ugrabitev Bigleyja je prevzela skrajna islamska skupina Tavhid va al džihad, ki jo vodi Jordanec Abu Musab al Zarkavi. Dva ameriška talca, ki so ju 16. septembra ugrabili skupaj z Bigleyjem, so skrajneži že obglavili.
Potem ko je skupina Islamska vojska v Iraku v video posnetku, ki ga je danes predvajala arabska televizija Al Džazira, v zameno za osvoboditev dveh indonezijskih talk zahtevala izpustitev indonezijskega islamističnega voditelja Abuja Bakarja Baširja, je slednji ta predlog zavrnil. Kot je dejal, ne želi, da bi bil izpuščen na takšen način, saj pravi verniki po njegovem mnenju ne bi smeli ugrabljati žensk.
Ugrabitve v Iraku je obsodil tudi papež Janez Pavel II. Ob slavnostnem prevzemu nagrade za "politični pogum", ki sta mu jo podelila francoska katoliška televizijska postaja in francoski politični časnik, je poglavar rimskokatoliške cerkve pozval vse ljudi k medsebojnemu spoštovanju in pri tem posebej izpostavil ugrabitelje.
