Kitajska in ameriška podjetja so ob državniškem obisku ameriškega predsednika Donalda Trumpa sklenila številne pogodbe v skupni vrednosti več kot 250 milijard dolarjev (215 milijard evrov).
Sklenili so jih na številnih področjih – od prehrane do utekočinjenega zemeljskega plina. Holding kitajskih letalskih dobaviteljev je z Boeingom sklenil nov posel, potem ko je že septembra 2015 naročil enako število letal, ki bodo stala skupno 37 milijard dolarjev (32 milijard evrov).
Ob začetku Trumpovega obiska so že v sredo za "ogrevanje pred četrtkovo slovesnostjo", kot se je izrazil podpredsednik kitajske vlade Wang Yang, podpisali 19 pogodb v skupni vrednosti devet milijard dolarjev (7,75 milijard evrov).
Na slavnostnem dogodku so sledili podpisi preostalih pogodb, ki jih je kitajski minister za trgovino Zhong Shan označil za "pravi čudež, ne le v zgodovini ameriško-kitajskih odnosov, temveč vsega sveta".
Xi je zatrdil, da bodo bolj odprti do tujih podjetij
Številni novi posli kljub temu niso prepričali Trumpa, da ne bi Kitajski še naprej očital nepoštene trgovine med državama. Že pred odhodom na azijsko turnejo je napovedal, da bo pritisnil na kitajskega predsednika Xi Jinpinga zaradi neravnovesja v trgovini. Presežek Kitajske v trgovini z ZDA je sicer oktobra po kitajskih podatkih nekoliko upadel na 26,6 milijarde dolarjev (22,9 milijarde evrov).
Xi je na Trumpove kritike odvrnil, da je v odnosih med državama res bilo nekaj "trenj", in obenem pozval k večjim vlaganjem ameriških podjetij na Kitajskem. Zatrdil je, da bo njegova država bolj odprta do tujih podjetij. "Nadaljnje odpiranje je naša dolgoročna strategija. Ne bomo priprli ali zapirali vrat. Vse bolj in bolj jih bomo odpirali," je dejal.
Nekateri analitiki menijo, da milijardni paket poslov ne bo bistveno spremenil razmerja, dokler ne bodo odpravljene strukturne ovire, ki ameriškim podjetjem onemogočajo enakopravno poslovanje na Kitajskem.
V umirjenih tonih o Severni Koreji
Na Trumpovem in Xijevem dnevnem redu je bila pričakovano tudi Severna Koreja. Tudi tu je Trump po poročanju Reutersa ubral spravljive tone, saj je med drugim pohvalil ravnanje Xija v zvezi s to državo. Istočasno ga je pozval, naj "zelo trdo dela" v smeri, da režim v Pjongjangu prepriča v jedrsko razorožitev. Kot je ocenil, lahko Kitajska "ta problem reši hitro in preprosto", ter Peking pozval k prekinitvi finančnih povezav s Pjongjangom.
V Washingtonu menijo, da ima Kitajska na voljo dovolj vpliva in vzvodov, zlasti na gospodarskem področju, da bi lahko učinkovito prepričala Severno Korejo k ustavitvi njenega jedrskega in raketnega programa. "Ukrepati moramo hitro. In upam, da bo Kitajska ukrepala hitreje in bolj učinkovito pri reševanju tega problema kot kdorkoli drug," je dejal Trump.
Xi je na drugi strani poudaril, da sta s Trumpom izpostavila odločno podporo denuklearizaciji Korejskega polotoka in izvajanju resolucij Združenih narodov. Pri tem pa je ponovil tudi poziv, da bi se morala kriza razplesti z diplomatskimi sredstvi. Kitajska je pripravljena razpravljati "o poti k trajnostnemu miru in stabilnosti na polotoku", je dejal.
Čeprav Kitajska podpira zaostrovanje sankcij ZN, pa si v Washingtonu želijo, da bi storila več pri zaustavljanju nedovoljene trgovine na meji s Severno Korejo. Želijo si predvsem zaustavitve izvoza nafte v Severno Korejo, vendar analitiki dvomijo, da bodo v Pekingu to tudi dejansko storili. Kitajska se namreč kljub vsemu boji, da bi se severnokorejski režim zaradi prehudih pritiskov sesul, saj bi potem lahko imeli na svoji meji s to državo še več težav.
Xi Trumpu pojasnil, zakaj se imajo Kitajci za 'potomce zmaja'
Trump je bil ob obisku na Kitajskem deležen "cesarskega" sprejema. V nekdanji cesarski palači sta s Xijem srkala čaj, med drugim pa je Trump Xiju pokazal tudi videoposnetek svoje vnukinje, kako poje v mandarinščini. Kitajski mediji so dogodek hitro pograbili in ga ponesli v svet. Kitajska tiskovna agencija Xinhua je njun ogled cesarske palače celo prenašala preko Twitterja, pa čeprav je to spletno družbeno omrežje na Kitajskem blokirano.
Xi Jinping je Trumpu razkazal Prepovedano mesto, med drugim pa sta si vzela čas tudi za krajšo razpravo o kitajski zgodovini. Trump je omenil, da je "slišal", da sega kitajska zgodovina 5000 let nazaj, nakar se je Xi odločil, da mu bo povedal več. "Imamo 3000 let zgodovine pisave," je dejal Xi preko prevajalca. "Starejši je potem, kot pravijo, Egipt z 8000 leti," mu je odvrnil Trump. "Egipt je res nekoliko bolj starodaven," je priznal Xi. "Vendar je Kitajska edina antična civilizacija, ki se še nadaljuje," je dodal. Kitajska je namreč zelo ponosna na svojo zgodovino in otroci se že zgodaj v šolah učijo, da se je bila Kitajska ena prvih civilizacij v zgodovini človeštva. "Mi smo še vedno originalno ljudstvo, s temnimi lasmi, rumeno kožo, ki se deduje naprej," je dejal Xi smeje. "Kličemo se potomci zmaja," je še dejal. "To je odlično!" pa mu je odvrnil Trump.
Kitajska je sicer tretja postaja Trumpove azijske turneje, med katero je že obiskal Japonsko in Južno Korejo, pot pa ga bo vodila še v Vietnam in na Filipine. Kot izpostavlja Reuters, so v Pekingu prvemu uradnemu obisku Trumpa pripisali velik pomen, saj je njegov sprejem pred Veliko dvorano ljudstva celo v živo prenašala državna televizija, kar je nekaj povsem nenavadnega ob obisku tujega voditelja.
KOMENTARJI (126)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.