'Ne znamo se pogovarjati, kakšni bosta naša prihodnost in vloga v svetu'

Craig Oliver je delal v samem vrhu britanske vlade in novinarstva, kar mu je dalo edinstven vpogled v interakcijo med politiko, odnose z javnostmi in medije. Bil je direktor za politiko in komunikacije predsednika vlade Davida Camerona in odgovoren za oblikovanje vladne strategije, prodornost njenih sporočil in zagotovitev, da so bila s pomočjo digitalne revolucije vkomponirana v kompleksno medijsko okolje.

Digitalna revolucija je poskrbela, da se je način komuniciranja spremenil, prešel v druge dimenzije. Kot pri vsaki stvari, razvoju in napredku tudi spremembe v načinu komuniciranja prinašajo ekscese in zlorabe ter razdvajajo ljudi. Kako se spoprijeti s tem trendom? Craig Oliver je predočil svoj pogled na moderni komunikacijski sistem.

Kako vlada komunicira v tem zelo razdvojenem svetu? Tako ni samo v Veliki Britaniji in Sloveniji. Mislim, da smo na neki stopnji demokracije prišli do točke, na kateri se je veliko ljudi znašlo na drugi strani debate – s tem mislim na ekstremni položaj. Kako to obvladujete, kako živite, komunicirate v tako razdvojenem svetu?

Digitalna komunikacija je resnično vrgla vse v zrak – v smislu, kako vlade komunicirajo. Odzivi ne potekajo po principu od zgoraj navzdol ali v naslednjem jutranjem časopisu, ampak je pomembno, koliko časa nekomu vzame, da se odzove na družbenih medijih. Rezultat tega je preoblikovanje – vse poteka zelo hitro. Ob enem pa to ustvarja pole. Vlade so se znašle v situaciji, ko so obkrožene s kritikami. Pogosto so v nevarnosti, da bodo porabile ves čas, da se bodo spoprijemale z njimi. In če interpretiram, zakaj. Ko bi dejansko morali premišljevati, kakšna je zunanja zgodba, kako jo želijo doseči in povedati svojo pozitivno zgodbo … to je lahko govoriti in diagnosticirati, uresničiti pa zelo težko. Vlade morajo biti namreč zelo odzivne, sposobne morajo biti reagirati, biti hitre na družbenih omrežjih, a po drugi strani se morajo spopadati z množico problemov, kot so klimatske spremembe, umetna inteligenca in na kaj bo to vplivalo. Torej, gre za ogromno področje, ki zahteva, da zelo dobro premislijo, se odzivajo hitro in razmišljajo kreativno.

Seveda, enostavno je imeti hitra vprašanja in enostavne odgovore na zelo zapletena vprašanja, s katerimi se danes soočamo. In če gremo na ameriško stran: Twitter, Instagram, Facebook – to so zgolj orodja, ki se uporabljajo na različne načine. Današnji predsednik je izbral svoj način, kako jih uporabljati, nekdanji predsednik jih je uporabljal popolnoma drugače. Kako se po vašem mnenju spreminja trend? Ali gre za trend ali je to zgolj nekaj, kar lahko pripišemo osebnosti ameriškega predsednika?

Ne, mislim, da se bo digitalna komunikacija obdržala, prav tako hitrost tega procesa. Tudi dejstvo, da digitalizacija ustvarja pole, je pomembno vprašanje. Kar potrebujemo, je, da se bodo politiki sposobni vzdržati manipuliranja, spreobračanja, spreminjanja svojega programa, da se bodo ljudje lahko odločili, na čigavi strani želijo biti. Da bodo zrelo komunicirali o pomembnih tematikah. Ko se ustvarijo poli in ljudi povežejo njihova stališča, je namreč problem, da so tematike, o katerih smo govorili – klimatske spremembe, umetna inteligenca, kako izobraževati otroke, da bodo pripravljeni na moderno prihodnost – ogromno področje, s katerimi se velikokrat ne ukvarjamo, ker nas druge stvari zmotijo.

Bili ste tesno povezani z vsemi dogodki, ki se nanašajo na brexit. O tem ste napisali knjigo. Iz komunikacijskega vidika – kako zdaj gledate na to? Ali bi kaj spremenili? Govorili ste o proaktivnosti, da bi morale biti vlade bolj proaktivne?

Okrog tega sem bil malce predrzen. Morali bi izumiti časovni stroj, da bi se lahko vrnil 40 let nazaj in bi politikom svetoval, da se pripravijo za vstop v Evropo. Zato ker, kar se je dogajalo v Veliki Britaniji, je bilo pisano na njihovo kožo. Govorili so: Evropejci so tam in če bo šlo kaj narobe, je to popolnoma njihova krivda. In kar so britanski politiki naredili že zelo dolgo časa nazaj, je, da so se odločili kritizirati Evropo, ne da bi imeli prave argumente za to. Vprašati bi se morali, zakaj to počnejo vsi člani EU, zakaj je to pomembno za nas. Menim, da je to pomembno vprašanje. Ljudje čez čas potrebujejo osmisliti bistvene stvari, in to pogosto tudi naredijo.

Še ena stvar je, za katero menim, da so se je Britanci lotili napačno. Prizadevali so si, da bo primer izstopa iz Evrope čustven. Vodenje kampanje je bilo naravnano v smislu: nadzor lahko prevzamemo nazaj, lahko smo Britanci, lahko smo zelo jasni, kdo smo, zakaj sploh potrebujemo EU? Poleg tega so uporabljali nekaj, kar odkrito ni res – v tolikšni meri so napačno prikazovali stvari, da so ljudje zares začeli premišljevati, da morda lahko dobijo ves denar nazaj, ki so ga porabili za javne storitve, da je morda zares prava rešitev za njihove in državne probleme, če bodo izstopili iz EU.

Mi pa smo se dejansko borili proti temu in smo zato imeli zelo racionalne argumente: če boste odšli, boste v slabšem ekonomskem položaju.

Ali je to spodrsljaj vlade Davida Camerona, ker ni izpostavil vseh teh laži, napačnih interpretacij?

Trudili smo se, poglejte, res smo se trudili. Ampak je pravi problem iti na začetek naših pogovorov, ko so se ljudje vedno bolj povezovali in ustvarjali, kot mi pravimo, filtrirne mehurčke. Filtrirali so informacije, ki jih niso želeli slišati, in se osredotočili na dejstva, ki so se jim zdela prikladna. To je izjemno težko. In če nisi za njih ustvaril neke čustvene povezave, jih ne boš prepričal celo desetletje. Prav tako je lažje, če vstopiš v kampanjo, ki se ne sooča s statusom Q. Če dejansko velja miselnost: vse bo v redu, zato ker nam ni treba ničesar dokazovati, kar bo ali ne bo.

Torej, eden od problemov brexita, ki ga trenutno odkrivamo, je stik z realnostjo. Morda pa ni tako popolno, kot so govorili, da bo.

Da, to je popolnoma druga zgodba. Rekli ste, da ste bili preveč predrzni in da bi morali izumiti časovni stroj, da bi se lahko vrnili v preteklost. Kaj pa časovni stroj za prihodnost? Kaj se bo zgodilo s to zmešnjavo?

Trenutno se je zelo enostavno zazreti v Britanijo in reči: zlomili so se, ne morejo se odločiti, tako je na vseh področjih. Predvidevam, da ko bo minilo nekaj časa – veste, smo peto največje gospodarstvo na svetu, imamo ogromen kulturni vpliv in dobre odnose z drugimi državami po svetu – se bomo uredili sami. Trenutno pa je na kratki srednji rok videti vse neurejeno. Menim, da je takšno obdobje oziroma je bilo obdobje, ko smo to naredili. Kar pravzaprav mislim, je, da nam na dolgi rok ne bo hudega, seveda bomo v redu. Smo dobra država. Želim si samo, da nam ne bi bilo treba iti skozi vse to.

Zagotovo, mislim, da se vsi strinjajo, da je bila Britanija vedno ključen del Evrope. Zgodile se bodo precejšnje spremembe zaradi odločitve na referendumu o brexitu. Seveda, vse bo v redu v doglednem času. Pa vendar, ali pričakujete kakšen očiten padec v gospodarstvu zaradi brexita?

Odvisno od okoliščin. Na žalost je zelo zapleteno. Če bomo končali v situaciji, da se bomo zrušili, ker bomo zapustili EU brez dogovora in bomo zapadli v sistem pravil trgovanja, kot ga ima WTO (Svetovna trgovinska organizacija), je večina ekonomistov precej jasnih, da to ne bo najbolje za Združeno kraljestvo.

Ampak, če pogledam iz druge strani. Mislim, da je neizogibno, da se osredotočate na Britanijo ali na vpliv nanjo. Menim, da tudi EU ni briljantna na vseh področjih, in tudi to je precej zapleteno vprašanje. Drugo najmočnejše gospodarstvo v EU se je odločilo, da je bolje, če izstopi. Ne verjamem, da EU opravlja dobro nalogo, če se ne vpraša, zakaj je tako. EU vztraja, da ljudje iz držav EU lahko prosto migrirajo po celotnem prostoru EU. Združeno kraljestvo, ki je bilo drugo najmočnejše gospodarstvo v EU, je zato postalo magnet za priseljevanje. Priselilo se je milijon ljudi, kar je postalo problem. Ljudje so občutili, da se spreminjajo skupnosti, da so javne storitve pod zakonskimi pritiski. In še enkrat, če boste vztrajali pri neomejenih migracijah, ne glede na okoliščine, bodo nastale posledice. Skupnosti se bodo spremenile in ljudje bodo občutili, da so javne storitve pod pritiskom.

Kako velik problem imajo zdaj vaši nasledniki v administraciji Therese May pri komuniciranju z javnostjo pri vseh teh problemih, s katerimi se trenutno sooča vaša država?

Brexit vidim kot problematiko v velikosti planeta. Naše vizije so tako velike, da zatemnjujejo celotno vesolje drugih problemov okrog njega. Težava v tem trenutku je, zakaj nismo sposobni imeti lastnega brexita? Ne znamo se začeti pogovarjati, kakšna bo naša prihodnost, kakšna je naša vloga v svetu. Pravzaprav so vladni komunikacijski oddelki zelo pomembni, da se opredelimo kot država – kaj smo, kaj bomo počeli in s kakšnimi izzivi se bomo spoprijeli, da bomo šli naprej. Po mojem mnenju Britanija trenutno zapravlja čas. Verjetno največji argument proti brexitu je, da smo zapravili dve leti z ogromnimi oportunitetnimi stroški. Bili smo obsedeni samo s tem in se nismo spoprijemali z drugimi problemi.