Digitalna komunikacija politikov – dolgoročni trend ali modna muha?

Roger Fisk, strateg za politične, marketinške in medijske kampanje, je bil močno vključen v spreminjanje igre kampanj Baracka Obame, ki se štejejo za ene najbolj vodenih predsedniških kampanj v zgodovini ameriške politike. Zelo dobro razume predsedniško politiko 21. stoletja. Zaveda se izjemne moči informacij, odnosov in trženja ter pomembne vloge interneta in družbenih omrežij pri promocijskih strategijah, kampanjah. Čeprav politiki širijo svoje ideje po istem kanalu, preko istih družbenih omrežij, pa jih uporabljajo na svojevrstne načine. Zakaj, kaj želijo doseči? Kaj učinkuje, kaj ne in kam pluje digitalna komunikacija? Roger Fisk razgalja ameriški politični parket.

Na predavanjih ste izpostavili razliko med ameriškim in britanskim pristopom vodenja političnih kampanj. Ali menite, da na tej točki prihaja do nezadovoljstva med mladimi, ki iščejo avtoriteto, stabilnost in jih ne navdihujejo pozitivne politične ideje? To zdaj pogosto opažamo v svetu.

Vsaj v ZDA je to trenutno precej smešno. Mislim, da nekatere nedavno izvoljene zelo napredne demokrate žene enaka motivacija, kot je predsednika Donalda Trumpa, ko je bil izvoljen. Glasi se: "Cel sistem ne deluje." Očitno je, da je predsednik na desni strani, večina razreda mlajših demokratov na levi, center pa nekako vso stvar podpihuje. Alexandria Ocasio-Cortez se ravno zdaj ukvarja s klimatskimi spremembami, predsednik pa s trgovino in podobnimi stvarmi. Torej, prihajajo z dveh različnih volilnih območij, z dvema različnima ideologijama, imajo pa enak čustven apetit po spremembi temeljnega sistema. Prizadevajo si znova pridobiti neke vrste odgovornost do pomembnih vprašanj, s katerimi se sooča ameriško ljudstvo.

Vsi pa uporabljajo moderna komunikacijska orodja na zelo različne načine. Kako trenutna vlada komunicira z ljudstvom? Kako uporabljajo to moderno tehnologijo – Twitter, Facebook … Ali je tak način komuniciranja značilen zgolj za aktualno ameriško vlado ali se bo obdržal dlje?

Orodja so zgolj orodja, so pač tukaj – tako kot telefon ali kladivo. Nič ne pomenijo, dokler jih ne uporabimo. Na primer, lahko vzamemo telefon v roke in grozimo nekomu ali po telefonu nekoga zaprosimo za roko. Gre za namen posameznika. Mislim, da kar je zdaj drugače, je, da sedanji predsednik zares uporablja svoj družbeni medijski glas za širjenje pritožb in zamer do novinarjev, ki so objavili zgodbe, ki mu niso všeč. Ne verjamem, da lahko najdemo en sam tvit, kjer je Barack Obama izpostavil posameznega novinarja in ga blatil zaradi zgodbe, ki jo je naredil. Gre za drugačen pristop. Pri novem razredu mlajših demokratov, o katerih smo govorili prej, lahko opazite, da uporabljajo veliko več šaljivih, očarljivih uporabniških vsebin. Več Instagram zgodb in podobno, skozi katere ljudem pokažejo svoje vsakdanje življenje, kot je njihova prva hoja po kongresnem centru, kako vstavijo ključ in dejansko vstopijo ter pokažejo prazno pisarno, kjer ni še ničesar na policah ter na mizi. Ljudi želijo pripeljati v svojo izkušnjo, v dnevni del življenja. Menim, da je to veliko boljši pristop – bolj optimističen in privlačen. Včasih zabaven, včasih lahkoten, ni pa orodje za razkazovanje, žalitve, pritoževanje, pritiske, s tem pa vidimo, da so trenutno zaposleni v Beli hiši.

Zdi se, da to privlači volivce – glasovali so za zelo agresiven način komuniciranja. Je to nova norma? Ali bo tako tudi v bodoče? Se bo tak pristop nadaljeval v naslednjih vladah zaradi rezultatov uspešne kampanje Donalda Trumpa?

Tega zdaj ne moremo vedeti. Počakati bomo morali najmanj tri kampanje. Kot pravi ekonomija: dve točki za pristop, tri točke za trend. Torej, če je Trump prva točka, vi potrebujete še najmanj dve, da boste videli, ali gre za nekakšen trend. Upam, da ne gre zanj. Poleg tega menim, oziroma ne poznam nikogar na konservativni strani, ki ima enako osebnost kot on in enako širi svoj glas. Ni mi težko priznati, da je dober televizijec, ko ga gledam, čeprav se ne strinjam z ničemer, kar govori, dela ali razmišlja. Ampak je prepričljiv na televiziji. Ima kakovostne nastope. Ne vem, če bo kar prišel nekdo drug in uporabljal Twitter, da se bo pritoževal, žalil, razkazoval in nujno delal na enak način ali bil sposoben slediti istemu občinstvu kot on. Ali ga imate radi ali ga sovražite, je zelo edinstven posameznik.

Trump ima ljubeče sovražen odnos do novinarjev – bolj sovražen kot ljubeč. Ali lahko popravi to po svojem mandatu?

Veste, ni predsednika, ki bi bil zadovoljen s poročanjem o sebi, vsaj tako je v ZDA. Stopnja jeze gradi obliko poročanja. To pomeni, da ko novinarji sprašujejo neprijetna vprašanja, so tam zato, da bi izpostavili vladne uradnike, ki naj bi varovali okolje. Dejansko pa so potem prijateljski z ljudmi, ki škodujejo okolju. Ampak to je novinarski svet. Še nikoli nisem slišal niti enega predsednika, ki bi rekel: "Zadnje štiri leta sem bil res odličen, o meni fantastično poročajo." Torej, vsak predsednik je razburjen zaradi poročanj. Ne gre namreč za zadovoljitev ravnovesja v smislu, da se nekaj odraža v naši ustavi, ampak prve spremembe, še posebej vrednote, krepijo in ščitijo neodvisne medije. In neodvisnost pomeni ravno to. Če jo želiš začeti izvajati, to pomeni, da če opravljaš svojo nalogo dobro, ne boš zmagal na tekmi popularnosti. Torej, novinarji, ki so popularni v očeh predsednika – če bi bil namesto njih, bi bil zelo zaskrbljen, ker ne bi smeli biti popularni. Predsednik bi moral biti zaskrbljen ali vznemirjen zaradi poročanj, kajti to je novinarski svet.

Ste pomemben del kampanje predsednika Baracka Obame in na svojem predavanju ste rekli, da ste delovali kot zagonsko podjetje na zelo inovativen, učinkovit način. Ali vidite koga v novem demokratičnem razredu, ki naznanja, da se bo potegoval za predsedniški stolček. Kdo menite, da je glavni v tem razredu?

Odgovor na to je vprašanje, kdo zares gradi celoten kohezivni spekter nastopov na spletu, ki izpostavljajo in poudarjajo plačane medije, ki na primer poročajo, kje kupujejo … ali pa zakupijo oglasni prostor za svoje govore. Mislim, da potrebujemo še nekaj časa, da bi lahko bolj natančno odgovorili na to vprašanje, morda v nekaj mesecih. Kajti vsi so še vedno v zgodnjih fazah političnih kampanj, šele v prvi fazi – pri objavi kandidatur. Ampak, če kandidati lahko zgradijo svojo držo na spletu in oblikujejo orodja za svoje podpornike, to zares odraža njihove vrednote in bodo morda sposobni uspešno ponoviti uspeh, ki smo ga dosegli mi. Če pogledam nazaj, Bernie Sanders je uporabljal podobna spletna orodja kot mi, vendar ni imel tako dodelanega celotnega spektra kot mi. Državna sekretarka Hillary Clinton ni zares gradila na spletnih orodjih, kot smo mi. Trumpova kampanja je bila pravzaprav nenavaden glas na njegovem Twitterju. On ni vključeval svojih podpornikov v pogovore, kot smo z našimi orodji počeli mi. Bil je en glas, prepričljiv, unikaten karakter. Trenutno ne vidim, da bi kdo posnemal, kar smo počeli mi, ampak ko bodo dozoreli, mislim, da bomo videli več kampanj, ki bodo gradile na določenih orodjih. Ne bodo nas čisto posnemali, saj je vsaka kampanja drugačna, ampak bodo imeli enake cilje in apetite, da bi ljudi vključili v dolgoročne odnose.