Belgijska državljana Lornoy David in Seppe Lodewijckx, oba stara 19 let, sta v Kenijo prišla s turistično vizo in sta bivala v gostišču v mestu Naivasha, ki je med turisti priljubljeno zaradi nacionalnih parkov.
Organi pregona so ju prijeli, potem ko so jima zasegli 5000 mravelj, zapakiranih v 2244 epruvet. Te so bile napolnjene z vato, da bi mravlje preživele več tednov. Kenijske oblasti so prepričane, da sta jih nameravala ilegalno prodati na evropske in azijske trge.
Najstnika sta krivdo priznala, a sta na sodišču skrušena pripovedovala, da nista vedela, da je njuno početje nezakonito, češ, da sta se "samo zabavala". 15. aprila so ju obtožili kršenja zakonov o ohranjanju prosto živečih živali, poroča AP.
Sodnica Njeri Thuku je sporočila, da s primerom ne bo hitela, ampak si bo vzela čas za pregled vse dokumentacije, preden bo 7. maja izrekla kazen.
V ločenem, a povezanem primeru, sta bila medtem obtožena Kenijec Dennis Ng'ang'a in Vietnamec Duh Hung Nguyen, potem ko so v njunem stanovanju v prestolnici Nairobi našli 400 mravelj.

Kenijska služba za divje živali (KWS) je sporočila, da so bili vsi štirje osumljenci vpleteni v trgovino z mravljami na trgih v Evropi in Aziji in da gre pri zaseženih mravljah za t. i. messor cephalotes, veliko in rdeče obarvano vrsto, ki izvira iz vzhodne Afrike.
Nezakonit izvoz mravelj "ne le spodkopava suverene pravice Kenije nad njeno biotsko raznovrstnostjo, ampak lokalne skupnosti in raziskovalne ustanove tudi prikrajša za morebitne ekološke in gospodarske koristi," so zapisali v izjavi.
Po besedah KWS primer predstavlja "premik v trgovinskih trendih – od ikoničnih velikih sesalcev do manj znanih, a ekološko kritičnih vrst." Kenija se je namreč v preteklosti borila proti trgovini z deli teles večjih divjih živali, kot so sloni, nosorogi in luskavci.
Več spletnih mest v Evropi navaja različne vrste mravelj za prodajo po različnih cenah. 5400 mravelj, ki so jih našli pri štirih moških, so po podatkih KWS ocenili na 1,2 milijona kenijskih šilingov, kar je 8104 evrov. Kupujejo jih ljudje, ki jih imajo za hišne ljubljenčke in jih nato opazujejo.
Philip Muruthi, podpredsednik za ohranjanje Afriške fundacije za divje živali v Nairobiju, je ob tem za CNN dejal, da mravlje bogatijo tla, omogočajo kalitev in zagotavljajo hrano živalskim vrstam, kot so ptice. "Ko vidite zdrav gozd, kot je gozd Ngong, ne razmišljate o tem, kaj ga dela zdravega. To so odnosi – vse od bakterij, do mravelj, do večjih stvari," je dejal.
Opozoril je tudi na tveganje trgovine z vrstami in nevarnost izvoza bolezni v kmetijsko industrijo ciljnih držav. "Tudi če obstaja trgovina, bi morala biti regulirana in nihče ne bi smel jemati naših virov kar tako," je še dejal.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.