Na spornem grebenu Sandy Cay zaplapolala kitajska zastava

Fotografije, ki so jih objavili kitajski mediji, prikazujejo pripadnike obalne straže med izobešanjem državne zastave na bregu Sandy Cay, na Kitajskem znanem kot greben Tiexian. Majhen peščeni otoček leži blizu otoka Thitu, kjer imajo filipinske sile dolgoletno postojanko, piše The Independent.

Po poročanju časopisa Global Times, kitajsko glasilo kitajske komunistične partije, je operacija potekala sredi aprila. Kitajska obalna straža je na grebenu izobesila državno zastavo in "počistila plastenke, lesene palice ter druge odpadke". Kot piše časnik, naj bi v tem času posneli tudi posnetek "nezakonitih dejavnosti filipinskih sil". 

Dogodek se je zgodil sredi naraščajočih napetosti med Pekingom in Manilo, ki drug drugega krivita za okoljsko škodo na spornih delih v Južnokitajskem morju. Ker Sandy Cay leži v bližini otoka Thitu, kjer se nahaja filipinski vojaški objekt in baza obalne straže, je incident še toliko bolj občutljiv.

Filipinski uradniki sicer pravijo, da se zdi, da je kitajska obalna straža od takrat že zapustila sporen greben, poroča Financial Times. Prav tako ni indicev, da je Kitajska med operacijo na malem grebenu vzpostavila stalno prisotnost ali postavila kakršenkoli objekt.

Filipini so Kitajsko obtožili stopnjevanja pomorske agresije, medtem ko Peking še naprej zavrača obtožbe in ponavlja svoje zahteve po večinskem nadzoru Južnokitajskega morja, čeprav je mednarodna sodba njegove obsežne ozemeljske težnje zavrnila.

Na poročanje Kitajske o prevzemu Sandy Caya se je odzvala tudi Trumpova administracija, ki je zaseg, če se je ta res zgodil, označila za izjemno zaskrbljujoč. "Takšna dejanja ogrožajo regionalno stabilnost in kršijo mednarodno pravo. Trenutno se posvetujemo z našimi partnerji in ostajamo zavezani svobodnemu in odprtemu Indo-Pacifiku," je za Financial Times dejal tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost James Hewitt.

Incident je sovpadel tudi s tekočimi skupnimi vojaškimi vajami "Balikatan" med Filipini in ZDA, ki jih je Peking označil za destabilizirajočo potezo. Vaje potekajo od 21. aprila do 9. maja, v njih pa naj bi sodelovalo več kot 14.000 filipinskih in ameriških vojakov.